Page 300 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 300
Povezovanje znanja
Situacija, v kateri se je znašla biologija ob zadnjem razpi-
su ARRS je posledica obstoječega sistema, kjer je po spreje-
tih pravilih in načinu financiranja zmanjkalo denarja za fi-
nanciranje (tudi) odličnih projektov. Obstoječi evalvacijski
sistem je dobro opravljal svojo funkcijo v okolju z relativno
velikim številom projektov, medtem ko je potrebno preteh-
tati njegovo robustnost za izbor projektov, kjer pričakujemo
majhno število uspešnih prijav. Vsekakor pa je interdiscipli-
narno povezovanje na problemskih temeljih smer, v katero
se bo moral razvijati naš raziskovalni prostor.
Prihajajoče obdobje, zaznamovano z iskanjem izhoda iz
družbeno-ekonomske krize in redefiniranjem vloge konsti-
tutivnih delov slovenske družbe tudi pred znanstveno poli-
tiko in znanstvenike postavlja velike izzive. Dejstvo je, da se
jih bomo z obstoječimi vzvodi in načini razmišljanja težko
učinkovito lotili. Evropa se usmerja k tako imenovani »pa-
metni« oziroma regionalni specializaciji na področju zna-
nosti in raziskav in če se želimo učinkovito spoprijeti z iz-
zivi, ki so pred nami, bomo morali tudi v Sloveniji zagnati
podobne procese. Pred nami je obdobje povezovanja znanja,
integriranja in preseganja delitev na vede. Ob tem znanstve-
na politika potrebuje trdnega zaveznika v raziskovalni sfe-
ri, ki je pripravljen na spremembe in drugačne načine raz-
mišljanja.
Dr. Tomaž Boh vodja sektorja za znanstveno politiko,
Direktorat za znanost
Frane Adam, Strategije in vizije,
Od doline šentflorjanske do silicijeve
doline9
V zadnjih mesecih smo dobili kar štiri iniciative, ki
spodbujajo razmislek o razvojnih trendih ter prihodnosti
9 Sobotna priloga, 30. 4. 2010.
Situacija, v kateri se je znašla biologija ob zadnjem razpi-
su ARRS je posledica obstoječega sistema, kjer je po spreje-
tih pravilih in načinu financiranja zmanjkalo denarja za fi-
nanciranje (tudi) odličnih projektov. Obstoječi evalvacijski
sistem je dobro opravljal svojo funkcijo v okolju z relativno
velikim številom projektov, medtem ko je potrebno preteh-
tati njegovo robustnost za izbor projektov, kjer pričakujemo
majhno število uspešnih prijav. Vsekakor pa je interdiscipli-
narno povezovanje na problemskih temeljih smer, v katero
se bo moral razvijati naš raziskovalni prostor.
Prihajajoče obdobje, zaznamovano z iskanjem izhoda iz
družbeno-ekonomske krize in redefiniranjem vloge konsti-
tutivnih delov slovenske družbe tudi pred znanstveno poli-
tiko in znanstvenike postavlja velike izzive. Dejstvo je, da se
jih bomo z obstoječimi vzvodi in načini razmišljanja težko
učinkovito lotili. Evropa se usmerja k tako imenovani »pa-
metni« oziroma regionalni specializaciji na področju zna-
nosti in raziskav in če se želimo učinkovito spoprijeti z iz-
zivi, ki so pred nami, bomo morali tudi v Sloveniji zagnati
podobne procese. Pred nami je obdobje povezovanja znanja,
integriranja in preseganja delitev na vede. Ob tem znanstve-
na politika potrebuje trdnega zaveznika v raziskovalni sfe-
ri, ki je pripravljen na spremembe in drugačne načine raz-
mišljanja.
Dr. Tomaž Boh vodja sektorja za znanstveno politiko,
Direktorat za znanost
Frane Adam, Strategije in vizije,
Od doline šentflorjanske do silicijeve
doline9
V zadnjih mesecih smo dobili kar štiri iniciative, ki
spodbujajo razmislek o razvojnih trendih ter prihodnosti
9 Sobotna priloga, 30. 4. 2010.
