Page 296 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 296
veniji so mnogo premajhni, da bi si država lahko privo-
ščila razkošje razvijanja vseh ved in raziskav. Tu pa trčimo
na ključni problem.
Iz najmanj treh člankov objavljenih v zadnjem času na
teh straneh veje kritika znanstvenoraziskovalne politike za-
radi odsotnosti prioritet. Hkrati pa je v vseh moč zazna-
ti vsaj implicitna pričakovanja, da bodo področja s katerih
prihajajo avtorji, opredeljena kot prednostna. Opredeljeva-
nje prioritetnih problemskih sklopov pa že samo po sebi po-
meni, da vsa področja ne morejo biti tako označena. Zato
tu postavljamo vprašanje tudi znanstveni sferi. Ali nam bo
uspelo doseči dogovor o prioritetnih področjih in odločitev
tudi sprejeti? Ali se bodo znanstvena področja, ki ne bodo
eksplicitno označena kot prioritetna, sposobna preoblikova-
ti in tvorno prispevati svoj del k »zgodbi o uspehu«? Izogi-
banje spremembam bo namreč neizbežno vodilo zgolj v ži-
votarjenje in utapljanje v brezobličnem povprečju globalne
znanosti.
Nikakor ne gre za polete na Luno
V članku Ali ima slovenska znanost prave prioritete?
(Znanost, 8. aprila 2010) se prof. dr. Gregor Majdič z Veteri-
narske fakultete Univerze v Ljubljani in Medicinske fakul-
tete Univerze v Mariboru sprašuje, ali je vključevanje Slo-
venije k Evropski vesoljski agenciji (ESA) prava prioriteta?
Dvomi o cilju in ga parafrazira z nedostopnostjo poleta na
Luno za Slovence. Meni, da za razliko od nekaterih drugih
dejavnosti, ki jih v prispevku našteje, sodelovanje z Eso ne
bo pripomoglo k ustvarjanju novih delovnih mest. Na tem
mestu je potrebno opozoriti, da vesoljske raziskave ne vklju-
čujejo zgolj »poletov na Luno«, temveč cel spekter raziskav,
ki imajo pogosto ali celo prvenstveno velik vpliv na naše
vsakodnevno življenje in katerih rezultate je mogoče nepo-
sredno aplicirati v gospodarstvo. Gre torej predvsem za or-
ganizirano sodelovanje podjetij, medtem ko je obseg znan-
ščila razkošje razvijanja vseh ved in raziskav. Tu pa trčimo
na ključni problem.
Iz najmanj treh člankov objavljenih v zadnjem času na
teh straneh veje kritika znanstvenoraziskovalne politike za-
radi odsotnosti prioritet. Hkrati pa je v vseh moč zazna-
ti vsaj implicitna pričakovanja, da bodo področja s katerih
prihajajo avtorji, opredeljena kot prednostna. Opredeljeva-
nje prioritetnih problemskih sklopov pa že samo po sebi po-
meni, da vsa področja ne morejo biti tako označena. Zato
tu postavljamo vprašanje tudi znanstveni sferi. Ali nam bo
uspelo doseči dogovor o prioritetnih področjih in odločitev
tudi sprejeti? Ali se bodo znanstvena področja, ki ne bodo
eksplicitno označena kot prioritetna, sposobna preoblikova-
ti in tvorno prispevati svoj del k »zgodbi o uspehu«? Izogi-
banje spremembam bo namreč neizbežno vodilo zgolj v ži-
votarjenje in utapljanje v brezobličnem povprečju globalne
znanosti.
Nikakor ne gre za polete na Luno
V članku Ali ima slovenska znanost prave prioritete?
(Znanost, 8. aprila 2010) se prof. dr. Gregor Majdič z Veteri-
narske fakultete Univerze v Ljubljani in Medicinske fakul-
tete Univerze v Mariboru sprašuje, ali je vključevanje Slo-
venije k Evropski vesoljski agenciji (ESA) prava prioriteta?
Dvomi o cilju in ga parafrazira z nedostopnostjo poleta na
Luno za Slovence. Meni, da za razliko od nekaterih drugih
dejavnosti, ki jih v prispevku našteje, sodelovanje z Eso ne
bo pripomoglo k ustvarjanju novih delovnih mest. Na tem
mestu je potrebno opozoriti, da vesoljske raziskave ne vklju-
čujejo zgolj »poletov na Luno«, temveč cel spekter raziskav,
ki imajo pogosto ali celo prvenstveno velik vpliv na naše
vsakodnevno življenje in katerih rezultate je mogoče nepo-
sredno aplicirati v gospodarstvo. Gre torej predvsem za or-
ganizirano sodelovanje podjetij, medtem ko je obseg znan-
