Page 297 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 297
enih programov manjši, zajema približno 20 odstotkov.
Pri sodelovanju z Eso gre torej predvsem za ustvarjanje de-
lovnih mest z višjo dodano vrednostjo.
Interes za sodelovanje v Esinih visokotehnoloških pro-
jektih, kjer so vrata odprta tako podjetjem, znanstvenikom,
kot študentom, je izredno velik. Na informativnem dnevu,
ki je bil pred kratkim organiziran na GZS, se je trlo zainte-
resiranega občinstva. V pogodbi, ki jo je Slovenija podpisa-
la z Eso, je navedeno, da se mora 93 odstotkov sredstev, ki
jih plačamo kot članarino, v obliki projektov vrniti nazaj v
naš prostor. Nenazadnje je potrebno poudariti, da je bilo v
preteklosti kar nekaj Slovencev tesno povezanih z raziskava-
mi vesolja, in jih precejšnje število igra vidne vloge na tem
področju tudi danes. Pomembno je, da se zavedamo poten-
ciala, ki ga nudijo vesoljske raziskave tako na primer za iz-
boljšanje navigacije, kot za opazovanje in kvaliteto ukrepa-
nja ob naravnih nesrečah, vodenje logističnih tokov, nadzi-
ranje polj in štetje dreves za kmetijske subvencije, itd. Pre-
pričani smo, da bodo glavne priložnosti za nas prav na po-
dročju aplikacij.
Veliko si obetamo od novega NRRP
Slovenija je v letu 2009 uvedla nov inštrument finan-
ciranja znanosti, centre odličnosti (CO), katerih namen je
koncentracija potencialov na posameznih področjih, zdru-
ževanje znanosti in gospodarstva in posledično krepitev ra-
zvojnih potencialov na prednostnih področjih. S tem je bila
implementirana opredelitev prioritetnih področij iz veljav-
nega NRRP, ocenjevanje s strani mednarodnih uglednih
strokovnjakov pa zagotavlja, da je znanstvena odličnost teh
projektov na evropski in svetovni ravni. Zato se ne moremo
strinjati s prof. dr. Miranom Gabrščkom, ki je v intervjuju
(Slovensko odkritje, ki bo vplivalo na razumevanje delova-
nja baterij«, Znanost 8. aprila 2010) poudaril, da slovenska
znanstvena politika nima prioritet in jih niti ne uspe dolo-
Pri sodelovanju z Eso gre torej predvsem za ustvarjanje de-
lovnih mest z višjo dodano vrednostjo.
Interes za sodelovanje v Esinih visokotehnoloških pro-
jektih, kjer so vrata odprta tako podjetjem, znanstvenikom,
kot študentom, je izredno velik. Na informativnem dnevu,
ki je bil pred kratkim organiziran na GZS, se je trlo zainte-
resiranega občinstva. V pogodbi, ki jo je Slovenija podpisa-
la z Eso, je navedeno, da se mora 93 odstotkov sredstev, ki
jih plačamo kot članarino, v obliki projektov vrniti nazaj v
naš prostor. Nenazadnje je potrebno poudariti, da je bilo v
preteklosti kar nekaj Slovencev tesno povezanih z raziskava-
mi vesolja, in jih precejšnje število igra vidne vloge na tem
področju tudi danes. Pomembno je, da se zavedamo poten-
ciala, ki ga nudijo vesoljske raziskave tako na primer za iz-
boljšanje navigacije, kot za opazovanje in kvaliteto ukrepa-
nja ob naravnih nesrečah, vodenje logističnih tokov, nadzi-
ranje polj in štetje dreves za kmetijske subvencije, itd. Pre-
pričani smo, da bodo glavne priložnosti za nas prav na po-
dročju aplikacij.
Veliko si obetamo od novega NRRP
Slovenija je v letu 2009 uvedla nov inštrument finan-
ciranja znanosti, centre odličnosti (CO), katerih namen je
koncentracija potencialov na posameznih področjih, zdru-
ževanje znanosti in gospodarstva in posledično krepitev ra-
zvojnih potencialov na prednostnih področjih. S tem je bila
implementirana opredelitev prioritetnih področij iz veljav-
nega NRRP, ocenjevanje s strani mednarodnih uglednih
strokovnjakov pa zagotavlja, da je znanstvena odličnost teh
projektov na evropski in svetovni ravni. Zato se ne moremo
strinjati s prof. dr. Miranom Gabrščkom, ki je v intervjuju
(Slovensko odkritje, ki bo vplivalo na razumevanje delova-
nja baterij«, Znanost 8. aprila 2010) poudaril, da slovenska
znanstvena politika nima prioritet in jih niti ne uspe dolo-
