Page 289 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 289
Jasna Kontler Salamon, (Pre)pozno
vračanje ugleda inženirski eliti7
V zadnjih letih so trditve, da Sloveniji iz leta v leto bolj
primanjkuje tehniških strokovnjakov, da je podpora tehno-
loškemu razvoju pri nas v glavnem samo deklarativna, da
v inovativnosti zaostajamo za evropskim povprečjem, da,
v primerjavi s svetom, zaostaja tudi tehniška kultura v na-
ših šolah, in še vrsta podobnih ugotovitev postale svojevr-
stna mantra. Namreč nekaj, kar ponavljaš, ker meniš, da je o
tem treba govoriti, čeprav s tem ne moreš ničesar spremeniti.
Tehnika pač izgublja pomen in pika. A zadnje čase so se za-
čele dogajati stvari, ki morda naznanjajo veliko spremembo.
Petega maja se bo, po napovedih, v vladnem svetu za
znanost in tehnologijo (SZT) nadaljevala razprava o nacio-
nalni strategiji, s katero naj bi Slovenija poskušala pospeše-
no postati inovativna družba oziroma nova silicijeva dolina,
kot je to namero na zadnji seji tega sveta poimenoval premi-
er Borut Pahor. Predsednik vlade je takrat člane SZT po-
zval, naj dajo predloge, kako doseči tak razvojni preboj, in
jim zagotovil, da bo vlada storila vse potrebno za uresniči-
tev predlaganih ukrepov. Premierova zavzetost sicer včasih
hitro popusti, a v tem primeru kaže, da Pahor in tudi mini-
ster Gregor Golobič, ki naj bi prevzel vladno usklajevanje
pri tem projektu, mislita zelo resno; Golobič nam je v zvezi
s tem celo dejal, da bi tovrstna aktivnost dala dodatni smi-
sel njegovemu delu. Seveda pa to ni odvisno samo od njune
zavzetosti.
Ključno vlogo imajo člani SZT, ki pa so bili vsaj v ome-
njeni prvi razpravi večinoma precej previdni v izrekanju
podpore, še zlasti pa so ugovarjali predvideni naglici. Morda
bo v nadaljevanju razprave drugače. Vlada pa očitno lahko
računa na trdno podporo slovenske inženirske elite. Morda
bo Slovenija v silicijevo dolino prispela s projektom tehnolo-
7 Sobotna priloga, 30. 4. 2010.
vračanje ugleda inženirski eliti7
V zadnjih letih so trditve, da Sloveniji iz leta v leto bolj
primanjkuje tehniških strokovnjakov, da je podpora tehno-
loškemu razvoju pri nas v glavnem samo deklarativna, da
v inovativnosti zaostajamo za evropskim povprečjem, da,
v primerjavi s svetom, zaostaja tudi tehniška kultura v na-
ših šolah, in še vrsta podobnih ugotovitev postale svojevr-
stna mantra. Namreč nekaj, kar ponavljaš, ker meniš, da je o
tem treba govoriti, čeprav s tem ne moreš ničesar spremeniti.
Tehnika pač izgublja pomen in pika. A zadnje čase so se za-
čele dogajati stvari, ki morda naznanjajo veliko spremembo.
Petega maja se bo, po napovedih, v vladnem svetu za
znanost in tehnologijo (SZT) nadaljevala razprava o nacio-
nalni strategiji, s katero naj bi Slovenija poskušala pospeše-
no postati inovativna družba oziroma nova silicijeva dolina,
kot je to namero na zadnji seji tega sveta poimenoval premi-
er Borut Pahor. Predsednik vlade je takrat člane SZT po-
zval, naj dajo predloge, kako doseči tak razvojni preboj, in
jim zagotovil, da bo vlada storila vse potrebno za uresniči-
tev predlaganih ukrepov. Premierova zavzetost sicer včasih
hitro popusti, a v tem primeru kaže, da Pahor in tudi mini-
ster Gregor Golobič, ki naj bi prevzel vladno usklajevanje
pri tem projektu, mislita zelo resno; Golobič nam je v zvezi
s tem celo dejal, da bi tovrstna aktivnost dala dodatni smi-
sel njegovemu delu. Seveda pa to ni odvisno samo od njune
zavzetosti.
Ključno vlogo imajo člani SZT, ki pa so bili vsaj v ome-
njeni prvi razpravi večinoma precej previdni v izrekanju
podpore, še zlasti pa so ugovarjali predvideni naglici. Morda
bo v nadaljevanju razprave drugače. Vlada pa očitno lahko
računa na trdno podporo slovenske inženirske elite. Morda
bo Slovenija v silicijevo dolino prispela s projektom tehnolo-
7 Sobotna priloga, 30. 4. 2010.
