Page 288 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 288
veliko ekonomistov je sodelovalo tudi v posameznih vla-
dah. Učinkov od vsega tega pa ni bilo kaj dosti.
Nisem srečen zaradi takih strategij, čeprav sem bil tudi
sam kdaj zraven. Vendar mojih stališč večinoma niso upo-
števali. Ker ste me izzvali, lahko rečem, da sem imel v Go-
spodarskem vestniku vsaj 57 komentarjev, v vsaj desetih
sem večkrat napisal, da je lastniško zasnovani kapitalizem
pri nas, ki se je potem kot špica pokazal pri Bavčarju in Šro-
tu, zgrešen. To je lep primer razmišljanja v prvi polovici de-
vetdesetih let, da potrebujemo domače kapitaliste. Dobili
pa smo najhujše domače zajedalce, ki pomenijo tudi glavni-
no najbogatejših Slovencev, med katerimi so le trije ali štir-
je taki, ki so uspeli z lastnimi inovacijami. Danes pa je bolj
kot te strategije in panoge pomembno, kako postaviti sodo-
ben inovacijski sistem. Parlamenti, ameriški, švedski, fin-
ski ali singapurski so sprejeli odločitev o usposabljanju vseh
prebivalcev, o obvladovanju tehnologij in o inovativnosti.
In te države so po konkurenčnosti in inovativnosti vedno
med prvimi desetimi ali 15 državami. Zakaj ne bi šli po tej
poti tudi mi? Potem bi morala vlada, ena ali dve, prilagodi-
ti ključne politike, finance in predpise ter vzpostaviti ustre-
zne agencije.
Tu mislite na razvojne agencije?
Ja. Če vlada vzpostavi tako strukturo ustanov in daje
prednost in finance proti trem odstotkom BDP za raziskave
in razvoj, potem je možnost, da se na tisočih projektov pove-
že znanje v gospodarstvu, v inštitutih in na univerzi. Vsako
leto bi moralo nastajati na stotine visoko tehnoloških podje-
tij in na desetine tehnoloških prebojev. Pri tem je treba ime-
ti ustrezen občutek za visokotehnološka podjetja. Pri nas pa
smo še vedno preveč grobi in administracija izdaja razpise,
kar je konceptualno in vsebinsko napačno.
dah. Učinkov od vsega tega pa ni bilo kaj dosti.
Nisem srečen zaradi takih strategij, čeprav sem bil tudi
sam kdaj zraven. Vendar mojih stališč večinoma niso upo-
števali. Ker ste me izzvali, lahko rečem, da sem imel v Go-
spodarskem vestniku vsaj 57 komentarjev, v vsaj desetih
sem večkrat napisal, da je lastniško zasnovani kapitalizem
pri nas, ki se je potem kot špica pokazal pri Bavčarju in Šro-
tu, zgrešen. To je lep primer razmišljanja v prvi polovici de-
vetdesetih let, da potrebujemo domače kapitaliste. Dobili
pa smo najhujše domače zajedalce, ki pomenijo tudi glavni-
no najbogatejših Slovencev, med katerimi so le trije ali štir-
je taki, ki so uspeli z lastnimi inovacijami. Danes pa je bolj
kot te strategije in panoge pomembno, kako postaviti sodo-
ben inovacijski sistem. Parlamenti, ameriški, švedski, fin-
ski ali singapurski so sprejeli odločitev o usposabljanju vseh
prebivalcev, o obvladovanju tehnologij in o inovativnosti.
In te države so po konkurenčnosti in inovativnosti vedno
med prvimi desetimi ali 15 državami. Zakaj ne bi šli po tej
poti tudi mi? Potem bi morala vlada, ena ali dve, prilagodi-
ti ključne politike, finance in predpise ter vzpostaviti ustre-
zne agencije.
Tu mislite na razvojne agencije?
Ja. Če vlada vzpostavi tako strukturo ustanov in daje
prednost in finance proti trem odstotkom BDP za raziskave
in razvoj, potem je možnost, da se na tisočih projektov pove-
že znanje v gospodarstvu, v inštitutih in na univerzi. Vsako
leto bi moralo nastajati na stotine visoko tehnoloških podje-
tij in na desetine tehnoloških prebojev. Pri tem je treba ime-
ti ustrezen občutek za visokotehnološka podjetja. Pri nas pa
smo še vedno preveč grobi in administracija izdaja razpise,
kar je konceptualno in vsebinsko napačno.
