Page 284 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 284
li pa so tudi pravico, da vodijo grozd. Slovenija potrebu-
je tak vzvod, ker pol gospodarstva boleha.
Evropska komisija je na podlagi inovacijskih kazalni-
kov za leto 2009 Slovenijo lani prestavila med sledilce naj-
razvitejših in inovacijskih držav, čeprav po deležu sredstev
za raziskave in razvoj v BDP daleč zaostajamo za zahteva-
nimi tremi odstotki. Toda v EU ta cilj dosegata samo Šved-
ska in Finska.
Danska je zelo blizu, pri 2,6 odstotka, prav tako Avstri-
ja.
Izrael pa denimo pri štirih odstotkih BDP. Velika go-
spodarstva lahko imajo tudi nižje deleže, pa to pomeni veli-
ko, majhni, kakršna je tudi Slovenija, bi morali torej dajati v
raziskave in razvoj bistveno več, če bi na primer za to name-
nila 2,5 odstotka BDP, bi bilo to še vedno zelo malo.
To je ena plat. Še bolj pomembno pa je, kako je denar
porabljen. Če omenim Irsko ...
... ki je dobila veliko evropskega denarja. Ko se je dotok
tega denarja zmanjšal, so se začele težave.
Pobrala je tudi veliko znanja in tehnoloških ekspertiz,
ima veliko tujih naložb, do pred tremi leti je bila njihova
vrednost 170 milijard dolarjev. Irci so imeli izjemno uspe-
šno strukturo ustanov. Medtem ko ima EU tretjino tujega
kapitala, ga je na Irskem dve tretjini. Brez tega ne bi mogli
doseči tolikšnega napredka.
Kako pa bi komentirali to, da naj bi nam Avstrija, Nem-
čija, Francija in Luksemburg pomagali pri razvojnih projek-
tih?
To ni dobro razumevanje tistega, kar se danes v svetu
dogaja. Francosko-nemška naveza je bila pol stoletja temelj-
ni kamen EU, ki je temeljil na ključnih nosilcih globalizaci-
je, se pravi na kapitalu, trgu (brez vseh ovir) ter razvoju in-
formacijskih in drugih tehnologij. Toda ta naveza se je izži-
vela in prepričan sem, da so Skandinavci naredili korak na-
je tak vzvod, ker pol gospodarstva boleha.
Evropska komisija je na podlagi inovacijskih kazalni-
kov za leto 2009 Slovenijo lani prestavila med sledilce naj-
razvitejših in inovacijskih držav, čeprav po deležu sredstev
za raziskave in razvoj v BDP daleč zaostajamo za zahteva-
nimi tremi odstotki. Toda v EU ta cilj dosegata samo Šved-
ska in Finska.
Danska je zelo blizu, pri 2,6 odstotka, prav tako Avstri-
ja.
Izrael pa denimo pri štirih odstotkih BDP. Velika go-
spodarstva lahko imajo tudi nižje deleže, pa to pomeni veli-
ko, majhni, kakršna je tudi Slovenija, bi morali torej dajati v
raziskave in razvoj bistveno več, če bi na primer za to name-
nila 2,5 odstotka BDP, bi bilo to še vedno zelo malo.
To je ena plat. Še bolj pomembno pa je, kako je denar
porabljen. Če omenim Irsko ...
... ki je dobila veliko evropskega denarja. Ko se je dotok
tega denarja zmanjšal, so se začele težave.
Pobrala je tudi veliko znanja in tehnoloških ekspertiz,
ima veliko tujih naložb, do pred tremi leti je bila njihova
vrednost 170 milijard dolarjev. Irci so imeli izjemno uspe-
šno strukturo ustanov. Medtem ko ima EU tretjino tujega
kapitala, ga je na Irskem dve tretjini. Brez tega ne bi mogli
doseči tolikšnega napredka.
Kako pa bi komentirali to, da naj bi nam Avstrija, Nem-
čija, Francija in Luksemburg pomagali pri razvojnih projek-
tih?
To ni dobro razumevanje tistega, kar se danes v svetu
dogaja. Francosko-nemška naveza je bila pol stoletja temelj-
ni kamen EU, ki je temeljil na ključnih nosilcih globalizaci-
je, se pravi na kapitalu, trgu (brez vseh ovir) ter razvoju in-
formacijskih in drugih tehnologij. Toda ta naveza se je izži-
vela in prepričan sem, da so Skandinavci naredili korak na-
