Page 290 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 290
e avtoceste, ki so jo vladi 22. aprila – na okrogli mizi o re-
alnih možnostih tehnološkega razvoja – predlagali člani In-
ženirske akademije Slovenije (IAS). Toda ti so očitno hkrati
sami podvomili o uspešnosti gradnje tehnološke avtoceste,
saj so svojo okroglo mizo provokativno naslovili Slovenija:
inovativna družba brez inženirjev?
O položaju in vlogi slovenskih inženirjev so razpravlja-
li že na posvetu, ki ga je IAS organizirala oktobra lani. Tam
je, na primer, dr. Peter Glavič, zaslužni profesor Univerze v
Mariboru, v prispevku ugotavljal, da »delež, položaj in vlo-
ga inženirjev in naravoslovcev v Sloveniji niso primerni za
preskok v družbo, ki bi temeljila na lastnem znanju, in ne
na dodelavi ali dobavljanju manj zahtevnih delov in stori-
tev«. Kot sta opozorila dr. Marko Kos in prof. dr. Peter Sta-
novnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja, se pri nas de-
lež diplomantov tehnike med vsemi diplomanti zmanjšuje
že od leta 1975. Omenjenega leta je ta delež znašal še 38 od-
stotkov, leta 2007 pa samo še 12,7 odstotka. Strokovnjaka
poudarjata, da je še ob osamosvojitvi delež inženirjev med
diplomanti presegal delež ekonomistov, zdaj pa je teh bistve-
no več, leta 2007 že 30 odstotkov.
V dosedanjih strategijah je bil tehnološki
razvoj nekaj obrobnega
Podobno smo slišali tudi na okrogli mizi akademikov iz
inženirskih vrst – tem sta se v razpravi pridružila in jo pod-
prla tudi ministra Mitja Gaspari in Gregor Golobič. »Brez
inovativnih inženirjev ne bo trajnostnega razvoja,« je pou-
daril nedavno izvoljeni predsednik IAS dr. Matjaž Lukač,
sicer predsednik uprave Fotone, in poudaril, »da tehnolo-
ški razvoj ne sme biti nekaj obrobnega«. Taka trditev bi se
sicer lahko zdela odveč, vendar je bila, po Lukačevih bese-
dah, skupna pomanjkljivost večine dosedanjih javno pred-
stavljenih strateških usmeritev prav to, da so tehnološki ra-
alnih možnostih tehnološkega razvoja – predlagali člani In-
ženirske akademije Slovenije (IAS). Toda ti so očitno hkrati
sami podvomili o uspešnosti gradnje tehnološke avtoceste,
saj so svojo okroglo mizo provokativno naslovili Slovenija:
inovativna družba brez inženirjev?
O položaju in vlogi slovenskih inženirjev so razpravlja-
li že na posvetu, ki ga je IAS organizirala oktobra lani. Tam
je, na primer, dr. Peter Glavič, zaslužni profesor Univerze v
Mariboru, v prispevku ugotavljal, da »delež, položaj in vlo-
ga inženirjev in naravoslovcev v Sloveniji niso primerni za
preskok v družbo, ki bi temeljila na lastnem znanju, in ne
na dodelavi ali dobavljanju manj zahtevnih delov in stori-
tev«. Kot sta opozorila dr. Marko Kos in prof. dr. Peter Sta-
novnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja, se pri nas de-
lež diplomantov tehnike med vsemi diplomanti zmanjšuje
že od leta 1975. Omenjenega leta je ta delež znašal še 38 od-
stotkov, leta 2007 pa samo še 12,7 odstotka. Strokovnjaka
poudarjata, da je še ob osamosvojitvi delež inženirjev med
diplomanti presegal delež ekonomistov, zdaj pa je teh bistve-
no več, leta 2007 že 30 odstotkov.
V dosedanjih strategijah je bil tehnološki
razvoj nekaj obrobnega
Podobno smo slišali tudi na okrogli mizi akademikov iz
inženirskih vrst – tem sta se v razpravi pridružila in jo pod-
prla tudi ministra Mitja Gaspari in Gregor Golobič. »Brez
inovativnih inženirjev ne bo trajnostnega razvoja,« je pou-
daril nedavno izvoljeni predsednik IAS dr. Matjaž Lukač,
sicer predsednik uprave Fotone, in poudaril, »da tehnolo-
ški razvoj ne sme biti nekaj obrobnega«. Taka trditev bi se
sicer lahko zdela odveč, vendar je bila, po Lukačevih bese-
dah, skupna pomanjkljivost večine dosedanjih javno pred-
stavljenih strateških usmeritev prav to, da so tehnološki ra-
