Page 285 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 285
j, pa tudi Kanada, čedalje bolj tudi Avstralija in Singa-
pur, tudi Švica. Nihče od teh ne nasprotuje globalizaciji –
odprtosti, konkurenčnosti, toda te države so se odločile za
dodatne velike naložbe v usposabljanje celotnega prebival-
stva, v izobraževanje, v raziskave in razvoj in v informacij-
sko-komunikacijske tehnologije. Slovenija v te naložbe da
15 odstotkov BDP, skandinavske države pa 20 odstotkov.
Slovenski zaostanek niti ni tako velik.
Kar poskušajte v Sloveniji dobiti dodatnih pet odstot-
kov. Saj ni zmogljivosti, ne za raziskave in razvoj, ne v šolah
in tudi ne pri usposabljanju. Drugo je okolje, ki to podpi-
ra, združevanje univerz, agencij, z več finančnih sredstev se
je mogoče bistveno hitreje razvijati in obvladovati sodobne
tehnologije. Tak primer je Finska, kjer v podjetjih, na uni-
verzah, nastaja na tisoče tehnologij. Skandinavske države so
šle daleč naprej, pred Nemčijo in Francijo. Inovativne drža-
ve ne razumejo inovativnosti samo v industriji, v tistem, kar
se izvaža, temveč jo vidijo v vseh sektorjih, zato so te države
svetovni gospodarski voditelji.
To je šibkost Slovenije, ki ima sicer na primer kar nekaj
tako imenovanih elitnih šol in glede na to, koliko izobraže-
nih pride iz njih, bi morala biti Slovenija v veliko boljšem
položaju, kot je.
Čedalje več mladih ljudi hodi študirat v tujino in se ne
vračajo.
Mislite, da gredo vsi najpametnejši študirat v tujino in
tam tudi ostanejo?
Ne bi rekel, da gredo vsi najpametnejši, vendar nenor-
malno veliko njih.
Je mogoče oceniti, koliko jih je?
Tega si ne bi upal. Toda Slovenija nikdar ni imela težav
zaradi bega možganov. Zdaj pa bi morali oceniti, kakšno je
razvojno okolje, v katero bi se tisti, ki so se izšolali v tujini,
vračali. Če imamo samo pol konkurenčnega gospodarstva,
pur, tudi Švica. Nihče od teh ne nasprotuje globalizaciji –
odprtosti, konkurenčnosti, toda te države so se odločile za
dodatne velike naložbe v usposabljanje celotnega prebival-
stva, v izobraževanje, v raziskave in razvoj in v informacij-
sko-komunikacijske tehnologije. Slovenija v te naložbe da
15 odstotkov BDP, skandinavske države pa 20 odstotkov.
Slovenski zaostanek niti ni tako velik.
Kar poskušajte v Sloveniji dobiti dodatnih pet odstot-
kov. Saj ni zmogljivosti, ne za raziskave in razvoj, ne v šolah
in tudi ne pri usposabljanju. Drugo je okolje, ki to podpi-
ra, združevanje univerz, agencij, z več finančnih sredstev se
je mogoče bistveno hitreje razvijati in obvladovati sodobne
tehnologije. Tak primer je Finska, kjer v podjetjih, na uni-
verzah, nastaja na tisoče tehnologij. Skandinavske države so
šle daleč naprej, pred Nemčijo in Francijo. Inovativne drža-
ve ne razumejo inovativnosti samo v industriji, v tistem, kar
se izvaža, temveč jo vidijo v vseh sektorjih, zato so te države
svetovni gospodarski voditelji.
To je šibkost Slovenije, ki ima sicer na primer kar nekaj
tako imenovanih elitnih šol in glede na to, koliko izobraže-
nih pride iz njih, bi morala biti Slovenija v veliko boljšem
položaju, kot je.
Čedalje več mladih ljudi hodi študirat v tujino in se ne
vračajo.
Mislite, da gredo vsi najpametnejši študirat v tujino in
tam tudi ostanejo?
Ne bi rekel, da gredo vsi najpametnejši, vendar nenor-
malno veliko njih.
Je mogoče oceniti, koliko jih je?
Tega si ne bi upal. Toda Slovenija nikdar ni imela težav
zaradi bega možganov. Zdaj pa bi morali oceniti, kakšno je
razvojno okolje, v katero bi se tisti, ki so se izšolali v tujini,
vračali. Če imamo samo pol konkurenčnega gospodarstva,
