Page 246 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 246
lene v takem dopolnilnem razmerju na univerzah, so na
našem Nacionalnem inštitutu za biologijo izjeme, večinoma
te »dvoživke« sestavljajo plačo do ene polne plače iz obeh,
torej raziskovanih in pedagoških fondov. Dopolnilnih de-
lovnih razmerij do 1,2 zaposlenosti za sodelavce Nacional-
nega inštituta za biologijo mi večinoma ni uspelo dogovori-
ti. Morda boste pripomnili kaj k moji nesposobnosti, vendar
ima večina mojih kolegov – direktorjev JRZ, podobne iz-
kušnje. Zadovoljiti se moramo s plačili po avtorskih pogod-
bah, ki fakultetam privarčujejo denar. Od enakopravnega
načina sodelovanja v visokošolskih programih smo zato še
daleč, tudi možnosti odločanja, z imenovanjem članov in-
štitutov v senate fakultet, so redke (razen Politehnike in se-
nata podiplomskega medinstitucionalnega študija biomedi-
cine). Predlagam torej uzakonitev »dvoživk«, torej mešana
delovna razmerja med inštituti in fakultetami. Pa ne zato,
da bi se inštitutskim raziskovalcem – kakor pravi prof. Le-
ban – »izpolnila večna želja, da bi lahko poučevali«, am-
pak da bi se izkoristile predvsem vse zmogljivosti v državi za
še bolj kakovostno pedagoško delo, ki mora biti povezano z
raziskovalnim, in da bi se v tem resorju resnično prihranilo
nekaj denarja in koristno preusmerilo v najbolj pereče vpra-
šanje te sfere – odpiranje novih služb za mlade, podoktor-
ske raziskovalce!
Bolj kakor kdor koli si inštituti večinoma želimo zbli-
ževanje in pridruževanje inštitutov in fakultet. Pri tem že-
limo, poudarjam, enakopravno sodelovati pri pripravi, pa
tudi pri izvajanju obeh vrst dejavnosti – in to ne le kot naje-
mni delavci. To je verjetno vzrok, da je IJS ustanovil lastno
podiplomsko šolo. Prof. Lebana bi rada opozorila, da je po-
leg IJS še 15 JRZ.
Sprave še (dolgo) ne bo?
In nazadnje – v nasprotju z realnostjo in trendi zaho-
dnega sveta je zmotna misel, da sodijo vse raziskave na in-
našem Nacionalnem inštitutu za biologijo izjeme, večinoma
te »dvoživke« sestavljajo plačo do ene polne plače iz obeh,
torej raziskovanih in pedagoških fondov. Dopolnilnih de-
lovnih razmerij do 1,2 zaposlenosti za sodelavce Nacional-
nega inštituta za biologijo mi večinoma ni uspelo dogovori-
ti. Morda boste pripomnili kaj k moji nesposobnosti, vendar
ima večina mojih kolegov – direktorjev JRZ, podobne iz-
kušnje. Zadovoljiti se moramo s plačili po avtorskih pogod-
bah, ki fakultetam privarčujejo denar. Od enakopravnega
načina sodelovanja v visokošolskih programih smo zato še
daleč, tudi možnosti odločanja, z imenovanjem članov in-
štitutov v senate fakultet, so redke (razen Politehnike in se-
nata podiplomskega medinstitucionalnega študija biomedi-
cine). Predlagam torej uzakonitev »dvoživk«, torej mešana
delovna razmerja med inštituti in fakultetami. Pa ne zato,
da bi se inštitutskim raziskovalcem – kakor pravi prof. Le-
ban – »izpolnila večna želja, da bi lahko poučevali«, am-
pak da bi se izkoristile predvsem vse zmogljivosti v državi za
še bolj kakovostno pedagoško delo, ki mora biti povezano z
raziskovalnim, in da bi se v tem resorju resnično prihranilo
nekaj denarja in koristno preusmerilo v najbolj pereče vpra-
šanje te sfere – odpiranje novih služb za mlade, podoktor-
ske raziskovalce!
Bolj kakor kdor koli si inštituti večinoma želimo zbli-
ževanje in pridruževanje inštitutov in fakultet. Pri tem že-
limo, poudarjam, enakopravno sodelovati pri pripravi, pa
tudi pri izvajanju obeh vrst dejavnosti – in to ne le kot naje-
mni delavci. To je verjetno vzrok, da je IJS ustanovil lastno
podiplomsko šolo. Prof. Lebana bi rada opozorila, da je po-
leg IJS še 15 JRZ.
Sprave še (dolgo) ne bo?
In nazadnje – v nasprotju z realnostjo in trendi zaho-
dnega sveta je zmotna misel, da sodijo vse raziskave na in-
