Page 242 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 242
daril je, da progam predvideva bistveno izboljšan eks-
pertni sistem ocenjevanja projektov, ki naj bi zagotovil naj-
večjo možno objektivnost ocenjevanja, prav tako je predvi-
den učinkovit nadzor nad opravljenim raziskovalnim de-
lom. »Predvidevamo, da bomo naše eksperte zaprli v hotel,
da bodo opravili svoje delo – to jim bodo olajšali tudi poe-
nostavljeni razpisi.« Po Zupanovih besedah bo učinkovito
izvajanje NRRP možno le ob sočasnih zakonskih spremem-
bah, ki bodo med drugim omogočile, da bodo »vsi zaposle-
ni v raziskovalnem in visokošolskem sektorju lahko dobi-
li iz proračuna le po eno plačo, vendar bo možno na podla-
gi pogodbe z gospodarstvom doseči še vsaj stoodstotni pri-
bitek k osnovni plači«. Ministru se zdi zelo pomemben tisti
del NRRP, ki opredeljuje davčne spodbude RR. Med dru-
gim naj bi uvedli davčne olajšave za donacije v RR, za nalož-
be v RR pa naj bi plačilo davka odložili.
Prednostna področja
Zupan je spregovoril tudi o največji težavi pri pripra-
vi NRRP: »To je že četrti tovrstni nacionalni program in
še pri nobenem se nam ni uspelo dogovoriti o konkretnej-
ših nacionalnih razvojnih usmeritvah. Spomnim se, da sem
leta 1992 kritiziral prvi NRRP, ker ni bil sposoben dati teh
usmeritev, pozneje pa se je ta zgodba ponavljala in se bo, kot
kaže, še naprej, ker nekateri v slovenskih znanstvenih kro-
gih menijo, da je treba znanosti pustiti popolno svobodo.
Vendar nam tudi zgledi prepričljivo dokazujejo, da potre-
bujemo za razvojni preboj dogovor o tem, katerim razisko-
valnim področjem je treba dati prednost. A teh ne more biti
veliko, temveč bi jih morali določiti le nekaj, ki upošteva-
jo naše razvojne danosti in posebnosti in nam s tem zagota-
vljajo uspeh. Za to pa potrebujemo najprej strokovnjake, ki
sami niso udeleženi pri delitvi raziskovalnega denarja, ven-
dar jih nimamo. Kot kaže, je postavljanje lastne koristi pred
skupno pri nas tako globoko ukoreninjeno, da bomo tudi v
pertni sistem ocenjevanja projektov, ki naj bi zagotovil naj-
večjo možno objektivnost ocenjevanja, prav tako je predvi-
den učinkovit nadzor nad opravljenim raziskovalnim de-
lom. »Predvidevamo, da bomo naše eksperte zaprli v hotel,
da bodo opravili svoje delo – to jim bodo olajšali tudi poe-
nostavljeni razpisi.« Po Zupanovih besedah bo učinkovito
izvajanje NRRP možno le ob sočasnih zakonskih spremem-
bah, ki bodo med drugim omogočile, da bodo »vsi zaposle-
ni v raziskovalnem in visokošolskem sektorju lahko dobi-
li iz proračuna le po eno plačo, vendar bo možno na podla-
gi pogodbe z gospodarstvom doseči še vsaj stoodstotni pri-
bitek k osnovni plači«. Ministru se zdi zelo pomemben tisti
del NRRP, ki opredeljuje davčne spodbude RR. Med dru-
gim naj bi uvedli davčne olajšave za donacije v RR, za nalož-
be v RR pa naj bi plačilo davka odložili.
Prednostna področja
Zupan je spregovoril tudi o največji težavi pri pripra-
vi NRRP: »To je že četrti tovrstni nacionalni program in
še pri nobenem se nam ni uspelo dogovoriti o konkretnej-
ših nacionalnih razvojnih usmeritvah. Spomnim se, da sem
leta 1992 kritiziral prvi NRRP, ker ni bil sposoben dati teh
usmeritev, pozneje pa se je ta zgodba ponavljala in se bo, kot
kaže, še naprej, ker nekateri v slovenskih znanstvenih kro-
gih menijo, da je treba znanosti pustiti popolno svobodo.
Vendar nam tudi zgledi prepričljivo dokazujejo, da potre-
bujemo za razvojni preboj dogovor o tem, katerim razisko-
valnim področjem je treba dati prednost. A teh ne more biti
veliko, temveč bi jih morali določiti le nekaj, ki upošteva-
jo naše razvojne danosti in posebnosti in nam s tem zagota-
vljajo uspeh. Za to pa potrebujemo najprej strokovnjake, ki
sami niso udeleženi pri delitvi raziskovalnega denarja, ven-
dar jih nimamo. Kot kaže, je postavljanje lastne koristi pred
skupno pri nas tako globoko ukoreninjeno, da bomo tudi v
