Page 247 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 247
itutih v gospodarstvo! Žal jo najdemo celo v predlaganem
NRRP, pri katerem je torej poslanstvo inštitutov in univerz
že v kali zasnovano tako, da sprave še dolgo ne bo. Menim,
da se morata obe vrsti ustanov – poleg osnovnih, ki so prvi
pogoj njihovega obstoja – ukvarjati tudi z aplikativnimi raz-
iskavami in se v tem pogledu smiselno do neke mere povezo-
vati z gospodarstvom. Kakor je dr. Leban pravilno poudaril,
se to na mnogih fakultetah dejansko dogaja. Ker ustvarja-
jo javno dobro – torej znanje, ga morata obe ustanovi obve-
zno prenašati tudi na mlade generacije – morata izobraževa-
ti. Žal v zadnjega pol stoletja (znanstveni) politiki in njenim
nosilcem ni uspelo smiselno sistemsko urediti enakih pogo-
jev financiranja raziskovalcev v obeh vrstah ustanov, tako pa
ponuditi enake možnosti za raziskovanje in izobraževanje v
javnih raziskovalnih organizacijah, torej na JRZ in na uni-
verzah ter drugih visokošolskih zavodih.
Težka naloga, ki jo je prof. Leban naprtil enemu same-
mu ministru – če prav razumem naslov njegovega članka.
Alenka Avberšek, Skrajni čas za nov
razvojni veter v jadra13
Če je še kdo, ki dvomi v to, da je Slovenija v resni gospo-
darski in razvojni krizi, ima za to zagotovo dobre razloge.
To je lahko odličen podjetnik in menedžer v družbi redkih,
ki so krizo obrnili sebi v prid. Lahko je izvrsten razvojni me-
nedžer ali akademik, z vrsto let uspešnega poslovanja in par-
tnerji na virtualnem notranjem trgu znanstvenih člankov
in citatov. To velja za posameznike. Na splošno pa Slovenija
neučinkovito uporabo znanja na vseh ravneh čuti bolj, kot je
pogosto predstavljeno v javnosti. Nedoseganje ekonomskih
in okoljskih ciljev na eni strani in inflacijo v sistemih izobra-
ževanja na drugi, smo sprejeli kot dejstvo. Pa bi morali gla-
sno pokazati, da je za neizvajanje ciljev vseh strateških pro-
13 Delo FT, 17. 5. 2010.
NRRP, pri katerem je torej poslanstvo inštitutov in univerz
že v kali zasnovano tako, da sprave še dolgo ne bo. Menim,
da se morata obe vrsti ustanov – poleg osnovnih, ki so prvi
pogoj njihovega obstoja – ukvarjati tudi z aplikativnimi raz-
iskavami in se v tem pogledu smiselno do neke mere povezo-
vati z gospodarstvom. Kakor je dr. Leban pravilno poudaril,
se to na mnogih fakultetah dejansko dogaja. Ker ustvarja-
jo javno dobro – torej znanje, ga morata obe ustanovi obve-
zno prenašati tudi na mlade generacije – morata izobraževa-
ti. Žal v zadnjega pol stoletja (znanstveni) politiki in njenim
nosilcem ni uspelo smiselno sistemsko urediti enakih pogo-
jev financiranja raziskovalcev v obeh vrstah ustanov, tako pa
ponuditi enake možnosti za raziskovanje in izobraževanje v
javnih raziskovalnih organizacijah, torej na JRZ in na uni-
verzah ter drugih visokošolskih zavodih.
Težka naloga, ki jo je prof. Leban naprtil enemu same-
mu ministru – če prav razumem naslov njegovega članka.
Alenka Avberšek, Skrajni čas za nov
razvojni veter v jadra13
Če je še kdo, ki dvomi v to, da je Slovenija v resni gospo-
darski in razvojni krizi, ima za to zagotovo dobre razloge.
To je lahko odličen podjetnik in menedžer v družbi redkih,
ki so krizo obrnili sebi v prid. Lahko je izvrsten razvojni me-
nedžer ali akademik, z vrsto let uspešnega poslovanja in par-
tnerji na virtualnem notranjem trgu znanstvenih člankov
in citatov. To velja za posameznike. Na splošno pa Slovenija
neučinkovito uporabo znanja na vseh ravneh čuti bolj, kot je
pogosto predstavljeno v javnosti. Nedoseganje ekonomskih
in okoljskih ciljev na eni strani in inflacijo v sistemih izobra-
ževanja na drugi, smo sprejeli kot dejstvo. Pa bi morali gla-
sno pokazati, da je za neizvajanje ciljev vseh strateških pro-
13 Delo FT, 17. 5. 2010.
