Page 249 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 249
avnosti. Zato so sistemske spremembe na področju or-
ganiziranosti in financiranja javne raziskovalne sfere nujne.
Da bi z njimi zagotovili njihovo lastno stabilnost, je treba
raziskovalne organizacije in raziskovalce motivirati za sode-
lovanje z gospodarstvom in aplikacijo novih spoznanj. Jih
ne destimulirati, kot se dogaja danes. V sedanjih pogojih je
sodelovanja med gospodarstvom in javnimi raziskovalnimi
organizacijami (JRO) bistveno manj, kot je praksa razvitih
držav. Pa vendar tudi pri nas obstajajo primeri dobrih praks.
Ti niso odraz sistema, zato se to ne kaže v številu patentov,
novih izdelkov in novih visokotehnoloških podjetij. Kako
bi bilo mogoče družbi, ki v znanost vlaga, sredstva čim prej
povrniti z več plačanimi davki visoko donosnih visokoteh-
noloških produktov in podjetij, z dobro tržno mrežo? Bi
moralo biti to izhodišče za oblikovalce razvojne politike?
Uresničiti je treba neuresničene cilje vseh starih NRRP
– odpraviti pomanjkljivosti in razloge, ki ovirajo prenos
znanja v obstoječa in nova podjetja. Potrebna je spremem-
ba programskega financiranja znanosti tako, da bo zagoto-
vljeno stabilno financiranje temeljnega znanstvenega dela,
hkrati pa motivacija za sodelovanje z gospodarstvom. S spre-
membo temeljnih zakonov, ki urejajo področje javnega fi-
nanciranja, je treba zagotoviti redno financiranje do določe-
nega odstotka, razliko pa preusmeriti prek gospodarstva za
prenos in aplikacijo ustvarjenega znanja. Spremeniti je tre-
ba zakonodajo o delovanju in financiranju javnih razisko-
valnih organizacij, ki onemogoča RR podjetništvo. S spre-
membami zakona o zavodih in zakona o javnih financah je
treba JRO omogočiti ustanavljanje t. i. spin-off podjetij in s
tem dolgoročno omogočiti tržne prihodke iz podjetniških
aktivnosti.
Slovenija nima malo ustanov podpornega okolja in raz-
vitih ukrepov za spodbujanje vlaganj, sodelovanja in preno-
sa znanja. Je pa njihova učinkovitost manjša od želene, ker
ganiziranosti in financiranja javne raziskovalne sfere nujne.
Da bi z njimi zagotovili njihovo lastno stabilnost, je treba
raziskovalne organizacije in raziskovalce motivirati za sode-
lovanje z gospodarstvom in aplikacijo novih spoznanj. Jih
ne destimulirati, kot se dogaja danes. V sedanjih pogojih je
sodelovanja med gospodarstvom in javnimi raziskovalnimi
organizacijami (JRO) bistveno manj, kot je praksa razvitih
držav. Pa vendar tudi pri nas obstajajo primeri dobrih praks.
Ti niso odraz sistema, zato se to ne kaže v številu patentov,
novih izdelkov in novih visokotehnoloških podjetij. Kako
bi bilo mogoče družbi, ki v znanost vlaga, sredstva čim prej
povrniti z več plačanimi davki visoko donosnih visokoteh-
noloških produktov in podjetij, z dobro tržno mrežo? Bi
moralo biti to izhodišče za oblikovalce razvojne politike?
Uresničiti je treba neuresničene cilje vseh starih NRRP
– odpraviti pomanjkljivosti in razloge, ki ovirajo prenos
znanja v obstoječa in nova podjetja. Potrebna je spremem-
ba programskega financiranja znanosti tako, da bo zagoto-
vljeno stabilno financiranje temeljnega znanstvenega dela,
hkrati pa motivacija za sodelovanje z gospodarstvom. S spre-
membo temeljnih zakonov, ki urejajo področje javnega fi-
nanciranja, je treba zagotoviti redno financiranje do določe-
nega odstotka, razliko pa preusmeriti prek gospodarstva za
prenos in aplikacijo ustvarjenega znanja. Spremeniti je tre-
ba zakonodajo o delovanju in financiranju javnih razisko-
valnih organizacij, ki onemogoča RR podjetništvo. S spre-
membami zakona o zavodih in zakona o javnih financah je
treba JRO omogočiti ustanavljanje t. i. spin-off podjetij in s
tem dolgoročno omogočiti tržne prihodke iz podjetniških
aktivnosti.
Slovenija nima malo ustanov podpornega okolja in raz-
vitih ukrepov za spodbujanje vlaganj, sodelovanja in preno-
sa znanja. Je pa njihova učinkovitost manjša od želene, ker
