Page 243 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 243
program zelo težko spravili seznam prioritet, kot bi ga v
njem morali imeti. V njem bodo, kot kaže, omenjene le ne-
katere tako imenovane evropske prednostne razvojne usme-
ritve: biotehnologija, informacijske tehnologije, nanoteh-
nologija, sistemi in tako naprej. Skratka, le tisto, kar je sicer
splošno pomembno, a ni v tem nič našega in dovolj konkre-
tnega. Nekaj časa sem razmišljal, da bi sam nekaj napisal in
za to prevzel odgovornost, a komaj se je razvedelo, da to na-
meravam, so že začeli deževati predlogi prioritet ... Zato sem
raje odnehal. Res škoda, saj to odmika naše razvojne cilje.«
Pogovor z ministrom Zupanom smo izkoristili tudi za
vprašanje, kako daleč so v vladi prišli pri reševanju problema
statusa tehnologije oziroma statusa javne tehnološke agen-
cije (o tem smo pisali v prejšnji prilogi). »Nič še ni novega,
gre pač za različno tolmačenje dveh ministrstev. Naše mne-
nje je, da omenjena agencija sodi v naše ministrstvo – tudi
v zakonu o raziskovalni dejavnosti piše, da spada v ministr-
ski resor za tehnologijo –, po drugi strani pa ustanovitveni
akt agencije omenja ministrstvo za gospodarstvo, kjer je bila
prej umeščena tudi tehnologija. Gre torej za semantični za-
plet, ki ga bo vlada, kot domnevam, rešila po sprejetju reba-
lansa proračuna.
Tamara Lah Turnšek, (Pre)težka
naloga le za enega ministra12
V sproščenem kramljanju dr. Lebana, ki ga sicer name-
nja kot popotnico novemu ministru (Dobronamerna po-
potnica novemu ministru; Znanost, 2. decembra, 2004), je
precej bodic, ki jih stresa naokrog v akademsko in razisko-
valno sfero – ter seveda v javnost.
Zato lahko ta dobi popačeno podobo o položaju samo-
stojnih javnih raziskovalnih zavodov (JRZ), ki jih imenuje
kar »inštituti«. S tem je namreč mislil izključno na samo-
12 Delo, 9. 12. 2004.
njem morali imeti. V njem bodo, kot kaže, omenjene le ne-
katere tako imenovane evropske prednostne razvojne usme-
ritve: biotehnologija, informacijske tehnologije, nanoteh-
nologija, sistemi in tako naprej. Skratka, le tisto, kar je sicer
splošno pomembno, a ni v tem nič našega in dovolj konkre-
tnega. Nekaj časa sem razmišljal, da bi sam nekaj napisal in
za to prevzel odgovornost, a komaj se je razvedelo, da to na-
meravam, so že začeli deževati predlogi prioritet ... Zato sem
raje odnehal. Res škoda, saj to odmika naše razvojne cilje.«
Pogovor z ministrom Zupanom smo izkoristili tudi za
vprašanje, kako daleč so v vladi prišli pri reševanju problema
statusa tehnologije oziroma statusa javne tehnološke agen-
cije (o tem smo pisali v prejšnji prilogi). »Nič še ni novega,
gre pač za različno tolmačenje dveh ministrstev. Naše mne-
nje je, da omenjena agencija sodi v naše ministrstvo – tudi
v zakonu o raziskovalni dejavnosti piše, da spada v ministr-
ski resor za tehnologijo –, po drugi strani pa ustanovitveni
akt agencije omenja ministrstvo za gospodarstvo, kjer je bila
prej umeščena tudi tehnologija. Gre torej za semantični za-
plet, ki ga bo vlada, kot domnevam, rešila po sprejetju reba-
lansa proračuna.
Tamara Lah Turnšek, (Pre)težka
naloga le za enega ministra12
V sproščenem kramljanju dr. Lebana, ki ga sicer name-
nja kot popotnico novemu ministru (Dobronamerna po-
potnica novemu ministru; Znanost, 2. decembra, 2004), je
precej bodic, ki jih stresa naokrog v akademsko in razisko-
valno sfero – ter seveda v javnost.
Zato lahko ta dobi popačeno podobo o položaju samo-
stojnih javnih raziskovalnih zavodov (JRZ), ki jih imenuje
kar »inštituti«. S tem je namreč mislil izključno na samo-
12 Delo, 9. 12. 2004.
