Page 241 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 241
iskovalni zavodi morajo – kot piše v predlogu NRRP –
»čim več raziskav opraviti za domače gospodarstvo oziroma
v javnem interesu«, gospodarski sektor pa mora »spoznati
pomen RR«, da bo »primeren partner sektorju RR« in da
bo »smiselno uporabljal sredstva«, ki jih bo usmerjala teh-
nološka agencija.
Dobesedne navedbe je vreden zlasti sklepni stavek ome-
njenega programskega povzetka: »Progam postavlja viso-
ke cilje. Nekateri so na meji uresničljivosti, a če si zahtev-
nih nalog niti ne zastavimo, če zanje ne zahtevamo podpo-
re, smo obsojeni na povprečnost. Te pa znanost in tehnolo-
gija ne sprejemata. S tem programom se ne odločamo o tem,
kako razvita, bogata in humana bo Slovenija jutri, temveč
kje bo čez desetletje in več.«
Proračun le za plačo
In kaj nam je o predlogu in njegovi nadaljni usodi pove-
dal minister Jure Zupan? »Predlog je zdaj zrel za široko raz-
pravo, ki naj bi bila končana v približno dveh tednih, tako
da bi lahko NRRP že junija obravnaval tudi parlament. V
predlogu je veliko alternativ, med katerimi naj bi se opre-
deljevali v razpravi – nekatere se sicer zdijo nerealne, a smo
jih vendar pustili. Program predvideva, da naj bi do konca
desetletja znatno povečali sredstva za RR in s tem zagoto-
vili tudi izboljšanje infrastrukture na univerzah in v cen-
trih odličnosti, povečanje števila mladih raziskovalcev s se-
danjih 250 na 350 na leto – to naj bi šlo pretežno na račun
mladih raziskovalcev v gospodarstvu –, sofinanciranje no-
vih 250 visokotehnoloških podjetij, ureditev in opremo ze-
mljišč za tehnološke centre v bližini univerz, podvojitev de-
leža objav v visoko citiranih revijah, povečanje števila kvali-
tetnih tujih raziskovalcev v Sloveniji – vendar naj ne bi pre-
segli petodstotnega deleža –, s temi povečanimi sredstvi naj
bi tudi vsestransko popularizirali tehnične vede,« je dejal
minister.
»čim več raziskav opraviti za domače gospodarstvo oziroma
v javnem interesu«, gospodarski sektor pa mora »spoznati
pomen RR«, da bo »primeren partner sektorju RR« in da
bo »smiselno uporabljal sredstva«, ki jih bo usmerjala teh-
nološka agencija.
Dobesedne navedbe je vreden zlasti sklepni stavek ome-
njenega programskega povzetka: »Progam postavlja viso-
ke cilje. Nekateri so na meji uresničljivosti, a če si zahtev-
nih nalog niti ne zastavimo, če zanje ne zahtevamo podpo-
re, smo obsojeni na povprečnost. Te pa znanost in tehnolo-
gija ne sprejemata. S tem programom se ne odločamo o tem,
kako razvita, bogata in humana bo Slovenija jutri, temveč
kje bo čez desetletje in več.«
Proračun le za plačo
In kaj nam je o predlogu in njegovi nadaljni usodi pove-
dal minister Jure Zupan? »Predlog je zdaj zrel za široko raz-
pravo, ki naj bi bila končana v približno dveh tednih, tako
da bi lahko NRRP že junija obravnaval tudi parlament. V
predlogu je veliko alternativ, med katerimi naj bi se opre-
deljevali v razpravi – nekatere se sicer zdijo nerealne, a smo
jih vendar pustili. Program predvideva, da naj bi do konca
desetletja znatno povečali sredstva za RR in s tem zagoto-
vili tudi izboljšanje infrastrukture na univerzah in v cen-
trih odličnosti, povečanje števila mladih raziskovalcev s se-
danjih 250 na 350 na leto – to naj bi šlo pretežno na račun
mladih raziskovalcev v gospodarstvu –, sofinanciranje no-
vih 250 visokotehnoloških podjetij, ureditev in opremo ze-
mljišč za tehnološke centre v bližini univerz, podvojitev de-
leža objav v visoko citiranih revijah, povečanje števila kvali-
tetnih tujih raziskovalcev v Sloveniji – vendar naj ne bi pre-
segli petodstotnega deleža –, s temi povečanimi sredstvi naj
bi tudi vsestransko popularizirali tehnične vede,« je dejal
minister.
