Page 240 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 240
a javnost, ni prišla dlje od programskih smernic. Njeno
delo je za časa te vlade nadaljevala nova komisija pod vod-
stvom akad. Alojza Kralja in v tem tednu je predlog NRRP
za obodbje prihodnjih štirih let končno prišel v javno raz-
pravo. Ta predlog smo imeli priložnost presojati na podla-
gi njegovega povzetka in tega, kar nam je o njem povedal re-
sorni minister Jure Zupan, ki je bil v preteklosti – torej ko
je še delal ko raziskovalec v Kemijskem inštitutu – tudi sam
eden najaktivnejših ocenjevalcev in kritikov predhodnikov
tega NRRP.
Slovenija na povprečju EU
Morda najpomembnejši stavek v predlogu najdemo že
v uvodnem povzetku ciljev NRRP, kjer piše, da so »poleg
prevzema evra povečanje obsega raziskovalnega dela, dvig
ustvarjalnosti in inovativnosti ter dvig tehnološke razvito-
sti najpomembnejši državni cilji«.
V nadaljevanju avtorji predloga ugotavljajo, da se Slove-
nija po izdatkih za raziskave in razvoj uvršča v sredino le-
stvice držav EU in ima »primerno razmerje med javnim in
zasebnim vlaganjem«, vendar »po znanstveno-tehnološki
produktivnosti« (predvsem v zgoraj citiranih objavah in pa-
tentih) zaostaja za povprečjem EU, čisto med zadnjimi pa
je po inovacijski aktivnosti podjetij. Izrazito neuspešna je
menda tudi po izkoriščenosti sredstev, določanju predno-
stnih nalog ter pri uporabi znanja za hitrejši gospodarski in
družbeni razvoj.
Predlog opredeljuje, kako naj bi premagali takšne raz-
mere. Naloga politike je določiti področja, na katerih bo dr-
žava spodbujala raziskave in razvoj (RR) in hkrati poskrbe-
la za mehanizme za dobro delo in prenos znanja v gospodar-
stvo. Naloga univerz je »dosegati mednarodno konkurenč-
nost in kakovost raziskovalnega dela«, pri čemer bi še spod-
bujale mobilnost študentov in učiteljev, zaostrile habilitacij-
ska merila in vzpostavile medsebojno konkurenčnost. Javni
delo je za časa te vlade nadaljevala nova komisija pod vod-
stvom akad. Alojza Kralja in v tem tednu je predlog NRRP
za obodbje prihodnjih štirih let končno prišel v javno raz-
pravo. Ta predlog smo imeli priložnost presojati na podla-
gi njegovega povzetka in tega, kar nam je o njem povedal re-
sorni minister Jure Zupan, ki je bil v preteklosti – torej ko
je še delal ko raziskovalec v Kemijskem inštitutu – tudi sam
eden najaktivnejših ocenjevalcev in kritikov predhodnikov
tega NRRP.
Slovenija na povprečju EU
Morda najpomembnejši stavek v predlogu najdemo že
v uvodnem povzetku ciljev NRRP, kjer piše, da so »poleg
prevzema evra povečanje obsega raziskovalnega dela, dvig
ustvarjalnosti in inovativnosti ter dvig tehnološke razvito-
sti najpomembnejši državni cilji«.
V nadaljevanju avtorji predloga ugotavljajo, da se Slove-
nija po izdatkih za raziskave in razvoj uvršča v sredino le-
stvice držav EU in ima »primerno razmerje med javnim in
zasebnim vlaganjem«, vendar »po znanstveno-tehnološki
produktivnosti« (predvsem v zgoraj citiranih objavah in pa-
tentih) zaostaja za povprečjem EU, čisto med zadnjimi pa
je po inovacijski aktivnosti podjetij. Izrazito neuspešna je
menda tudi po izkoriščenosti sredstev, določanju predno-
stnih nalog ter pri uporabi znanja za hitrejši gospodarski in
družbeni razvoj.
Predlog opredeljuje, kako naj bi premagali takšne raz-
mere. Naloga politike je določiti področja, na katerih bo dr-
žava spodbujala raziskave in razvoj (RR) in hkrati poskrbe-
la za mehanizme za dobro delo in prenos znanja v gospodar-
stvo. Naloga univerz je »dosegati mednarodno konkurenč-
nost in kakovost raziskovalnega dela«, pri čemer bi še spod-
bujale mobilnost študentov in učiteljev, zaostrile habilitacij-
ska merila in vzpostavile medsebojno konkurenčnost. Javni
