Page 223 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 223
osnutka NRRP je torej bilo, da bo Slovenija z drugimi
ukrepi, ki so predvsem v domeni gospodarskih resorjev in
financ, pomembno izboljšala gospodarske razmere. To bo
vodilo k potrebi po znanju in človeških virih, čemur s tujko
rečemo scientific pull (znanstveni vlek).
Osnovni cilj osnutka NRRP je, da na pričakovani scien-
tific pull odgovori z ustreznim scientific pushem. Elemen-
tov znanstvenega poriva je več in nekateri so zelo komple-
ksni. Zato je vnaprej skoraj nemogoče vedeti, kateri ukre-
pi jih bodo zagotavljali. V tem pogledu je NRRP neka iz-
hodiščna usmeritev. Instrumente za doseganje zastavljenih
ciljev pa je mogoče pozneje v skladu z doseženimi ali ne-
doseženimi rezultati dopolnjevati, usklajevati in nadgraje-
vati. Ne glede na te natančne rešitve in predloge ima znan-
stveni poriv naslednje komponente: zadostno in dovolj ka-
kovostno produkcijo novih znanj in tehnologij, kakovostne
in zadostne človeške vire, sinergijo in usklajenost vseh de-
javnikov znotraj inovacijskega cikla, ki povečujejo pretok
znanj in ustrezno infrastrukturo. Instrumenti za uresniči-
tev teh komponent so predvsem večji poudarek kakovosti
posameznikov in institucij. Večji poudarek pri vrednote-
nju dosežkov pri habilitacijah ter pridobivanju raziskoval-
nih programov in projektov naj bi bil torej dan mednaro-
dno primerljivi kakovosti. Nadaljnji predvideni ukrepi gre-
do v smeri odpiranja akademskih institucij doma in v evrop-
ski prostor. Posebna pozornost je posvečena polnemu in ak-
tivnemu vključevanju v evropski raziskovalni in univerzite-
tni prostor in s tem v zvezi povečani mobilnosti profesorjev,
raziskovalcev in študentov. Predvideno je povečanje števila
doktorandov zlasti na področjih, ki so kritični za inovacij-
sko sposobnost države in njeno tehnološko konkurenčnost.
Krepitev sodelovanja med akademskimi institucijami
in akademskih z gospodarstvom sta bistveni točki NRRP.
Doseganje tega cilja temelji na že omenjenem odpiranju v
ukrepi, ki so predvsem v domeni gospodarskih resorjev in
financ, pomembno izboljšala gospodarske razmere. To bo
vodilo k potrebi po znanju in človeških virih, čemur s tujko
rečemo scientific pull (znanstveni vlek).
Osnovni cilj osnutka NRRP je, da na pričakovani scien-
tific pull odgovori z ustreznim scientific pushem. Elemen-
tov znanstvenega poriva je več in nekateri so zelo komple-
ksni. Zato je vnaprej skoraj nemogoče vedeti, kateri ukre-
pi jih bodo zagotavljali. V tem pogledu je NRRP neka iz-
hodiščna usmeritev. Instrumente za doseganje zastavljenih
ciljev pa je mogoče pozneje v skladu z doseženimi ali ne-
doseženimi rezultati dopolnjevati, usklajevati in nadgraje-
vati. Ne glede na te natančne rešitve in predloge ima znan-
stveni poriv naslednje komponente: zadostno in dovolj ka-
kovostno produkcijo novih znanj in tehnologij, kakovostne
in zadostne človeške vire, sinergijo in usklajenost vseh de-
javnikov znotraj inovacijskega cikla, ki povečujejo pretok
znanj in ustrezno infrastrukturo. Instrumenti za uresniči-
tev teh komponent so predvsem večji poudarek kakovosti
posameznikov in institucij. Večji poudarek pri vrednote-
nju dosežkov pri habilitacijah ter pridobivanju raziskoval-
nih programov in projektov naj bi bil torej dan mednaro-
dno primerljivi kakovosti. Nadaljnji predvideni ukrepi gre-
do v smeri odpiranja akademskih institucij doma in v evrop-
ski prostor. Posebna pozornost je posvečena polnemu in ak-
tivnemu vključevanju v evropski raziskovalni in univerzite-
tni prostor in s tem v zvezi povečani mobilnosti profesorjev,
raziskovalcev in študentov. Predvideno je povečanje števila
doktorandov zlasti na področjih, ki so kritični za inovacij-
sko sposobnost države in njeno tehnološko konkurenčnost.
Krepitev sodelovanja med akademskimi institucijami
in akademskih z gospodarstvom sta bistveni točki NRRP.
Doseganje tega cilja temelji na že omenjenem odpiranju v
