Page 208 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 208
eh. EU si je že začrtala prednosti raziskovalnih področij,
zato je jasno, da tudi naše raziskovalne prednosti ne more-
jo biti nekaj čisto tretjega, in jasno je tudi, da jih ne moremo
imeti v Sloveniji več, kot si jih upa podčrtati evropska vlada.
Morda bi bilo torej modro, če bi se enkrat za vselej odloči-
li za evropske razsodnike naših domačih raziskovalnih kon-
fliktov. Seveda to tudi nekaj stane, a verjetno veliko manj,
kot bi nas stal še en NRRP, ki bi se na koncu izkazal za NLP.
Frane Adam, V čem je težava
interpretacije Mencingerjevih
podatkov2
O tem, da je treba povečati vlaganja v znanost, razisko-
vanje in nove tehnologije, obstaja soglasje tako v Evropski
uniji (lizbonska strategija) kot tudi pri nas (strategija razvo-
ja Slovenije - SRS, nacionalni raziskovalni in razvojni pro-
gram - NRRP). To vsesplošno strinjanje je nekako zmotilo
poročanje medijev, predvsem Financ (25. februarja 2005),
o tem, da je dr. Mencinger v Gospodarskih gibanjih obja-
vil drugačno mnenje, namreč, da ta vlaganja le niso tako po-
membna. Celo več, izračunal naj bi, da sploh niso potrebna
za zagotovitev gospodarske rasti oziroma je ta povezava vča-
sih negativna. Po drugi strani mnogi mislijo - tudi avtorji
obeh omenjenih strateških dokumentov -, da povečanje iz-
datkov za raziskave in razvoj avtomatično vodi v višjo sto-
pnjo razvoja. Pravzaprav pa tako Mencingerjevi izračuni kot
tudi omenjena optimistična pričakovanja temeljijo na neka-
terih napačnih predpostavkah, delno pa gre za »komunika-
cijsko« (in morda semantično) težavo. Dejansko je podoba
glede ekonomskih učinkov raziskav in razvoja zelo pisana,
celo paradoksalna.
2 Finance, 4. 10. 2005.
zato je jasno, da tudi naše raziskovalne prednosti ne more-
jo biti nekaj čisto tretjega, in jasno je tudi, da jih ne moremo
imeti v Sloveniji več, kot si jih upa podčrtati evropska vlada.
Morda bi bilo torej modro, če bi se enkrat za vselej odloči-
li za evropske razsodnike naših domačih raziskovalnih kon-
fliktov. Seveda to tudi nekaj stane, a verjetno veliko manj,
kot bi nas stal še en NRRP, ki bi se na koncu izkazal za NLP.
Frane Adam, V čem je težava
interpretacije Mencingerjevih
podatkov2
O tem, da je treba povečati vlaganja v znanost, razisko-
vanje in nove tehnologije, obstaja soglasje tako v Evropski
uniji (lizbonska strategija) kot tudi pri nas (strategija razvo-
ja Slovenije - SRS, nacionalni raziskovalni in razvojni pro-
gram - NRRP). To vsesplošno strinjanje je nekako zmotilo
poročanje medijev, predvsem Financ (25. februarja 2005),
o tem, da je dr. Mencinger v Gospodarskih gibanjih obja-
vil drugačno mnenje, namreč, da ta vlaganja le niso tako po-
membna. Celo več, izračunal naj bi, da sploh niso potrebna
za zagotovitev gospodarske rasti oziroma je ta povezava vča-
sih negativna. Po drugi strani mnogi mislijo - tudi avtorji
obeh omenjenih strateških dokumentov -, da povečanje iz-
datkov za raziskave in razvoj avtomatično vodi v višjo sto-
pnjo razvoja. Pravzaprav pa tako Mencingerjevi izračuni kot
tudi omenjena optimistična pričakovanja temeljijo na neka-
terih napačnih predpostavkah, delno pa gre za »komunika-
cijsko« (in morda semantično) težavo. Dejansko je podoba
glede ekonomskih učinkov raziskav in razvoja zelo pisana,
celo paradoksalna.
2 Finance, 4. 10. 2005.
