Page 206 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 206
ncijam in NRRP. Tudi v tem primeru ne bo nobenega
jamstva, da bosta agenciji res neodvisno delovali in da bodo
vsi nacionalni program, na katere se nanašajo, tudi upo-
števani. Namreč tisti nacionalni razvojnoraziskovalni pro-
gram, ki ga je sprejel svet za znanost in tehnologijo še med
predsednikovanjem sedanjega ministra za zdravje Dušana
Kebra, je učinkoval skoraj tako, kot da ga ne bi bilo. Zato se
tudi po tistem, ko mu je pred nekaj leti potekel rok veljav-
nosti, ni zgodilo ničesar usodnega. Ministrstvo je tedaj le za
nekaj časa zamrznilo model programske delitve proračun-
skih sredstev, ko pa novega NRRP le ni hotelo biti, je pri
tem uvedlo spremembe, ki naj bi predvidoma dobile podpo-
ro v prihodnjem nacionalnem programu.
A ta se je doslej tudi tedaj, ko so ga napovedovali kot sko-
rajšnji dokument, obnašal kot nekakšen skrivnostni NLP –
neznani leteči predmet. Tisti, ki so ga videli, verjamejo vanj,
drugi so nejeverni ali vsaj skeptični. Toda zdaj, ko je zadnja
seja sveta za znanost in tehnologijo – tista, zaradi katere je
predsedujoči premier Tone Rop zamudil na parlamentarno
obravnavo (tedaj še) ministra Dimitrija Rupla – le razkrila
prvo različico osnutka NRRP, vendar ne kaže več dvomiti,
da ta vladni svet in tudi vlada misli z njim zelo resno in da bi
ga, če bi bil zanj predviden prednostni postopek obravnave,
morda skušala že pred poletjem poslati v parlament.
Vendar je po svoje še sreča, da je zanj določen običajen
postopek, in se to ne more zgoditi. Sedanji osnutek je na-
mreč podoben na pol vzhajanemu hlebcu kruha. Nihče ne
more vedeti, kaj bo še na koncu iz njega nastalo, in če sodi-
mo po prvi razpravi v svetu, se bo v prihodnjih mesecih po-
javilo še veliko tistih, ki bi mu radi še kaj dodali ali odvzeli.
Bo zato končna peka boljša ali slabša? Verjetno bi bilo mo-
dro vztrajati pri takšnem NRRP, ki bo presegal interese po-
sameznikov in tudi interese posameznih institucij. Po dose-
danjih izkušnjah je to v Sloveniji zelo težko doseči. Morda
jamstva, da bosta agenciji res neodvisno delovali in da bodo
vsi nacionalni program, na katere se nanašajo, tudi upo-
števani. Namreč tisti nacionalni razvojnoraziskovalni pro-
gram, ki ga je sprejel svet za znanost in tehnologijo še med
predsednikovanjem sedanjega ministra za zdravje Dušana
Kebra, je učinkoval skoraj tako, kot da ga ne bi bilo. Zato se
tudi po tistem, ko mu je pred nekaj leti potekel rok veljav-
nosti, ni zgodilo ničesar usodnega. Ministrstvo je tedaj le za
nekaj časa zamrznilo model programske delitve proračun-
skih sredstev, ko pa novega NRRP le ni hotelo biti, je pri
tem uvedlo spremembe, ki naj bi predvidoma dobile podpo-
ro v prihodnjem nacionalnem programu.
A ta se je doslej tudi tedaj, ko so ga napovedovali kot sko-
rajšnji dokument, obnašal kot nekakšen skrivnostni NLP –
neznani leteči predmet. Tisti, ki so ga videli, verjamejo vanj,
drugi so nejeverni ali vsaj skeptični. Toda zdaj, ko je zadnja
seja sveta za znanost in tehnologijo – tista, zaradi katere je
predsedujoči premier Tone Rop zamudil na parlamentarno
obravnavo (tedaj še) ministra Dimitrija Rupla – le razkrila
prvo različico osnutka NRRP, vendar ne kaže več dvomiti,
da ta vladni svet in tudi vlada misli z njim zelo resno in da bi
ga, če bi bil zanj predviden prednostni postopek obravnave,
morda skušala že pred poletjem poslati v parlament.
Vendar je po svoje še sreča, da je zanj določen običajen
postopek, in se to ne more zgoditi. Sedanji osnutek je na-
mreč podoben na pol vzhajanemu hlebcu kruha. Nihče ne
more vedeti, kaj bo še na koncu iz njega nastalo, in če sodi-
mo po prvi razpravi v svetu, se bo v prihodnjih mesecih po-
javilo še veliko tistih, ki bi mu radi še kaj dodali ali odvzeli.
Bo zato končna peka boljša ali slabša? Verjetno bi bilo mo-
dro vztrajati pri takšnem NRRP, ki bo presegal interese po-
sameznikov in tudi interese posameznih institucij. Po dose-
danjih izkušnjah je to v Sloveniji zelo težko doseči. Morda
