Page 119 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 119
lski pisalo hohedukacijski – v dokumentih ni pojasnjeno), Analiza NRRP (Nacional-
nega raziskovalnega in razvojnega programa 2006–2010) in ocena izvajanja NPVŠ 2007–
2010 in Statistični podatki o visokem šolstvu (ki je bila objavljena 7.7. 2010). Kasneje,
27.9., je bila tem osnovnim dokumentom dodana še Mreža visokošolskih zavodov in štu-
dijskih programov v Republiki Sloveniji 2010.

Sam NPVŠ je bil napisan v štirih stopnjah: 1.7. so bila objavljena njegova Izhodišča,
8.9. Osnutek, 11.11. Osnutek s komentarji, kjer so bili povzeti komentarji in kritike iz
javne razprave (in ki predstavlja izhodišče našega komentarja komentarjev) in 25.1. 2011
NPVŠ, kot je bil poslan v medresorsko usklajevanje.

Javna razprava o samem NPVŠ se je začela 1.7., komentarje in mnenja pa so prispeva-
le vse tri javne univerze, Študentska organizacija, nekatere posamezne fakultete (tako ti-
ste, ki so del javnih univerz kot zasebne), nekaj knjižnic in knjižničnih organizacij, nekaj
inovatorskih združenj in posameznih inovatorjev, nekaj posameznih univerzitetnih pro-
fesorjev in nekaj zasebnih fakultet.

RISS

RISS je bil objavljen v treh osnutkih: 4.10. in 8.12. 2010 ter 21.1. 2011 (ta, zadnji osnu-
tek, je bil nato poslan v medresorsko usklajevanje). Prvima dvema osnutkoma sta sledila
dva kroga javne razprave, prvi od 4.10. do 22.11. in drugi od 8. do 26.12. 2010.

V prvem krogu javne razprave so svoje komentarje in mnenja prispevali nekateri posa-
mezni univerzitetni profesorji in inovatorji, Urad RS za makroekonomske analize in ra-
zvoj, Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, samostojni raziskovalni inštituti, neka-
teri posamezni inštituti, nekateri posamezni inovatorji in inovatorske organizacije, Služ-
ba vlade RS za podnebne spremembe, javne in zasebne fakultete, Odbor za obrambo viso-
košolskega in znanstvenega dela, v drugem pa nekateri posamezni visokošolski profesor-
ji, ARRS, Interesna skupina negospodarskih dejavnosti v Državnem svetu, nekateri razi-
skovalni inštituti, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
Ministrstvo za šolstvo in šport, nekaj inovatorskih organizacij, Razvojna iniciativa Slove-
nije ter nekaj univerz in fakultet.

Analiza komentarjev obeh dokumentov

Čeprav je komentarjev obeh dokumentov veliko in prihajajo od veliko različnih ci-
vilnodružbenih, državnih, gospodarskih in visokošolskih organizacij in ustanov, so ide-
loško precej homogeni (kar kaže tako na pomanjkanje politične in ideološke imaginacije
v slovenskem intelektualnem javnem prostoru kot na določeno selektivnost pri izbiranju


   114   115   116   117   118   119   120   121   122   123   124