Page 116 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 116
osredne produkcije. Oboji so skušali pokazati, da je takšno pojmovanje družbe neza-
dostno in zastarelo in da so v »postmoderni« ali »postindustrijski« družbi ali družbeni
antagonizmi in točke upora ali osnovna ekonomska dinamika in vir vrednosti drugje – v
storitvah, visoki tehnologiji, »kognitivnem« delu itn.
To so zgodovinska in politična določila polemik, iz katerih sta izšla koncepta družbe
znanja in ekonomije, temelječe na znanju (oziroma »kognitivnem kapitalizmu«). V šest-
desetih in sedemdesetih so bile pozicije v teh polemikah eksplicitne in odkrite – prepri-
čljiva zagovora marksističnih pozicij so podali denimo Mandel,15 Braverman16 in Noble,17
medtem ko je Hayek svoj zgodnejši spis »The Economic Conditions of Interstate Federa-
lism« končal z besedami:
Če se lahko, kot se mi zdi, ideale, ki jih delijo mnogi, uresničijo le s sredstvi, ki jih ta
čas zagovarja le majhno število, nam ne bi smela ne akademska nevtralnost ne preudarki
o praktični izvedljivosti preprečevati tega, da povemo, kaj so pravilni načini za doseganje
danih ciljev – tudi če ta sredstva zagovarja določena politična stranka. (prevedel P. K.)18
Ta eksplicitnost in jasna politična opredeljenost je tisto, kar te polemike loči od da-
našnje uporabe konceptov, ki iz njih izhajajo v uradnih dokumentih RS. Hayek ni skri-
val svojega sovraštva do Marxa in Keynesa in Popper je Platona, Hegla in Marxa razgla-
sil za nič manj kot sovražnike odprte družbe.19 Bell je jedko obračunaval z marksistični-
mi teorijami (in svojo lastno politično in teoretsko preteklostjo) in spopadi med marksisti
in postmodernisti znotraj francoske nove levice niso bili nič manj ostri. Uporaba koncep-
tov družbe znanja in ekonomije, ki naj bi po novem temeljila na znanju je danes nasprotna
– ne le, da polemike, ki še zdaleč niso končane in ki še potekajo v polnem zanosu20 v sno-
vanju dokumentov niso upoštevane in da odločitev za koncept družbe znanja ni utemelje-
na na klasični znanstveni proceduri in elementarni intelektualni korektnosti (prepričljiva
zavrnitev nasprotnih teorij, konceptov in argumentov če in dokler ti obstajajo), v NPVŠ
in RISS te polemike sploh niso omenjene! Dokumenta se pretvarjata, kot da jih sploh ne
bi bilo (ali pa so, kar je še bolj verjetno, snovalke in snovalci obeh dokumentov tako ne-
15 Ernest Mandel, Late Capitalism, London 1975.
16 Harry Braverman, Labor and Monopoly Capitalism, New York 1974.
17 David F. Noble, Forces of Production, New Jersey 2011.
18 Friedrich von Hayek, The Economic Conditions of Interstate Federalism, v Individualism and Economic Order, Chi-
cago 1948.
19 Karl Popper, Open Society and Its Enemies, London 1945.
20 Simon Head, The New Ruthless Economy, Oxford 2003; Kevin Doogan, New Capitalism? Malden in Cambridge 2009;
Doug Henwood, After the New Economy, New York in London 2003; Tony Smith, Technology and Capital in the Age of
Lean Production, http://www.public.iastate.edu/~tonys/.
dostno in zastarelo in da so v »postmoderni« ali »postindustrijski« družbi ali družbeni
antagonizmi in točke upora ali osnovna ekonomska dinamika in vir vrednosti drugje – v
storitvah, visoki tehnologiji, »kognitivnem« delu itn.
To so zgodovinska in politična določila polemik, iz katerih sta izšla koncepta družbe
znanja in ekonomije, temelječe na znanju (oziroma »kognitivnem kapitalizmu«). V šest-
desetih in sedemdesetih so bile pozicije v teh polemikah eksplicitne in odkrite – prepri-
čljiva zagovora marksističnih pozicij so podali denimo Mandel,15 Braverman16 in Noble,17
medtem ko je Hayek svoj zgodnejši spis »The Economic Conditions of Interstate Federa-
lism« končal z besedami:
Če se lahko, kot se mi zdi, ideale, ki jih delijo mnogi, uresničijo le s sredstvi, ki jih ta
čas zagovarja le majhno število, nam ne bi smela ne akademska nevtralnost ne preudarki
o praktični izvedljivosti preprečevati tega, da povemo, kaj so pravilni načini za doseganje
danih ciljev – tudi če ta sredstva zagovarja določena politična stranka. (prevedel P. K.)18
Ta eksplicitnost in jasna politična opredeljenost je tisto, kar te polemike loči od da-
našnje uporabe konceptov, ki iz njih izhajajo v uradnih dokumentih RS. Hayek ni skri-
val svojega sovraštva do Marxa in Keynesa in Popper je Platona, Hegla in Marxa razgla-
sil za nič manj kot sovražnike odprte družbe.19 Bell je jedko obračunaval z marksistični-
mi teorijami (in svojo lastno politično in teoretsko preteklostjo) in spopadi med marksisti
in postmodernisti znotraj francoske nove levice niso bili nič manj ostri. Uporaba koncep-
tov družbe znanja in ekonomije, ki naj bi po novem temeljila na znanju je danes nasprotna
– ne le, da polemike, ki še zdaleč niso končane in ki še potekajo v polnem zanosu20 v sno-
vanju dokumentov niso upoštevane in da odločitev za koncept družbe znanja ni utemelje-
na na klasični znanstveni proceduri in elementarni intelektualni korektnosti (prepričljiva
zavrnitev nasprotnih teorij, konceptov in argumentov če in dokler ti obstajajo), v NPVŠ
in RISS te polemike sploh niso omenjene! Dokumenta se pretvarjata, kot da jih sploh ne
bi bilo (ali pa so, kar je še bolj verjetno, snovalke in snovalci obeh dokumentov tako ne-
15 Ernest Mandel, Late Capitalism, London 1975.
16 Harry Braverman, Labor and Monopoly Capitalism, New York 1974.
17 David F. Noble, Forces of Production, New Jersey 2011.
18 Friedrich von Hayek, The Economic Conditions of Interstate Federalism, v Individualism and Economic Order, Chi-
cago 1948.
19 Karl Popper, Open Society and Its Enemies, London 1945.
20 Simon Head, The New Ruthless Economy, Oxford 2003; Kevin Doogan, New Capitalism? Malden in Cambridge 2009;
Doug Henwood, After the New Economy, New York in London 2003; Tony Smith, Technology and Capital in the Age of
Lean Production, http://www.public.iastate.edu/~tonys/.
