Page 120 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 120
eležnikov« in »ekspertov«, ki so upravičeni do komentiranja obeh dokumentov). Ker
v komentarjih ni velikih razlik med osnovnimi ideološkimi perspektivami glede na posa-
mezen dokument, bomo v klasifikaciji osnovnih ideoloških pozicij komentarjev, ki sledi,
upoštevali komentarje na oba dokumenta.
V grobem in nekoliko shematično lahko komentarje na oba dokumenta razdelimo na
naslednjih nekaj osnovnih ideoloških pozicij, ki jih bomo v nadaljevanju obravnavali v na-
štetem zaporedju:
– obrtniški resentiment,
– cehovsko lobiranje,
– spontani (nereflektirani) zasebniški neoliberalizem,
– žlahtni humanizem.
Obrtniški resentiment
Ta tip komentarjev je delo posameznih inovatorjev in izumiteljev ter različnih ino-
vatorskih društev in združenj, kot je Inovatorski center ASI, pogostejši pa so pri RISS
kot pri NPVŠ. Vladi zamerijo, da v dokumentih, ki naj bi predstavljali vizijo in strategi-
jo razvoja inovacij ter prehoda v družbo odličnostnega znanja in inovacij pozablja na ti-
ste, ki prispevajo večino inovacij (male obrtnike in zasebne inovatorje) ter zanje ne pred-
videva nobenih državnih subvencij ter jih prepušča podrazvitemu trgu inovacij, na kate-
rem ni učinkovitega sistema informiranja in komuniciranja med inovatorji in industrijo,
obenem pa izdatno sponzorira javne visokošolske in raziskovalne institucije, ki proizvede-
jo le malo inovacij.
Gre za spor, ki je pravzaprav star toliko, kot je stara institucionalna moderna znanost,22
oziroma izvira iz intelektualne ekspropriacije, ki je potekala vzporedno z ekspropriaci-
jo kmečkega prebivalstva Evrope ob zori kapitalističnega produkcijskega načina, ki ga je
Marx imenoval prvotna akumulacija.23 Medtem, ko je ekspropriacija evropskega pode-
želskega prebivalstva potekala na način privatizacije zemlje in »ograjevanja gmajn«, ki je
množice prej poljedelskega prebivalstva spremenil v brezpravne in brezdomne »migran-
te«, ki niso imeli za preživetje na razpolago nič drugega kot prodajo lastne delovne sile
v nastajajočem tovarniškem sistemu in so tako zlagoma skozi stoletja postajali moderni
proletariat, je v akademskem polju potekala na način reorganizacije teoretske produkcije,
ki se je preusmerila od sredjeveške teologije k sekularni humanistiki in pozitivni znano-
sti. Osnova zgodovinske formacije institucionalne pozitivne znanosti je bila ekspropriaci-
22 Jack Ralph Kloppenburg, First the Seed, Madison 1988, 19–48.
23 Karl Marx, Kapital I, Ljubljana 1986, 650–695.
v komentarjih ni velikih razlik med osnovnimi ideološkimi perspektivami glede na posa-
mezen dokument, bomo v klasifikaciji osnovnih ideoloških pozicij komentarjev, ki sledi,
upoštevali komentarje na oba dokumenta.
V grobem in nekoliko shematično lahko komentarje na oba dokumenta razdelimo na
naslednjih nekaj osnovnih ideoloških pozicij, ki jih bomo v nadaljevanju obravnavali v na-
štetem zaporedju:
– obrtniški resentiment,
– cehovsko lobiranje,
– spontani (nereflektirani) zasebniški neoliberalizem,
– žlahtni humanizem.
Obrtniški resentiment
Ta tip komentarjev je delo posameznih inovatorjev in izumiteljev ter različnih ino-
vatorskih društev in združenj, kot je Inovatorski center ASI, pogostejši pa so pri RISS
kot pri NPVŠ. Vladi zamerijo, da v dokumentih, ki naj bi predstavljali vizijo in strategi-
jo razvoja inovacij ter prehoda v družbo odličnostnega znanja in inovacij pozablja na ti-
ste, ki prispevajo večino inovacij (male obrtnike in zasebne inovatorje) ter zanje ne pred-
videva nobenih državnih subvencij ter jih prepušča podrazvitemu trgu inovacij, na kate-
rem ni učinkovitega sistema informiranja in komuniciranja med inovatorji in industrijo,
obenem pa izdatno sponzorira javne visokošolske in raziskovalne institucije, ki proizvede-
jo le malo inovacij.
Gre za spor, ki je pravzaprav star toliko, kot je stara institucionalna moderna znanost,22
oziroma izvira iz intelektualne ekspropriacije, ki je potekala vzporedno z ekspropriaci-
jo kmečkega prebivalstva Evrope ob zori kapitalističnega produkcijskega načina, ki ga je
Marx imenoval prvotna akumulacija.23 Medtem, ko je ekspropriacija evropskega pode-
želskega prebivalstva potekala na način privatizacije zemlje in »ograjevanja gmajn«, ki je
množice prej poljedelskega prebivalstva spremenil v brezpravne in brezdomne »migran-
te«, ki niso imeli za preživetje na razpolago nič drugega kot prodajo lastne delovne sile
v nastajajočem tovarniškem sistemu in so tako zlagoma skozi stoletja postajali moderni
proletariat, je v akademskem polju potekala na način reorganizacije teoretske produkcije,
ki se je preusmerila od sredjeveške teologije k sekularni humanistiki in pozitivni znano-
sti. Osnova zgodovinske formacije institucionalne pozitivne znanosti je bila ekspropriaci-
22 Jack Ralph Kloppenburg, First the Seed, Madison 1988, 19–48.
23 Karl Marx, Kapital I, Ljubljana 1986, 650–695.
