Page 661 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 661
prav je še mesec prej, 4. 8. 1562, v pismu Ungnadu pisal, da bi oba predgovora k
postilam želel napisati sam in ju bo iz Ljubljane poslal v Urah.62 Tako nastane dvom,
ali sta predgovora res izpod Trubarjeve roke, še posebej, ker Ungnad Trubarju
dve leti pozneje, v pismu 6. 6. 1564, očita, da že več kot dve leti ni izpolnil svojih
obljub o izročitvi predgovorov k nekaterim knjigam in tudi drugih dogovorjenih
del.63 Na dvom navajajo tudi zapisi Winden namesto Windische za Slovence v
obeh predgovorih,64 kar pa seveda ne more biti dokaz za dokončen odgovor na to
vprašanje, saj je končno Trubar podpisan pod predgovara v obeh postilah.
Sama vsebina posvetila izraža skrb zaradi vse bolj ugašajoče vere in ljubezni do
bližnjega ter malega števila tistih, ki bi se s potrebno vnemo zavzemali za širitev
božje slave, njegove svete besede in za stiske ogroženega krščanstva. Po drugi strani
je nehvaležnost do Boga in pomanjkanje ljubezni tako veliko, da si ljudje drug
drugemu očitajo vtikanje v svoje posle, namesto da bi v opravljanju duhovniške
službe in v resnem zavzemanju za vero videli kaj dobrega. Vendar veje iz vsebine tudi
določen optimizem, ko Trubar navaja sv. Pavla, da je tiste, ki jih je Gospod določil,
tudi poklical, in torej ne dvomi, da je zaradi oznanjanja svetega evangelija tudi med
zbranim občestvom Hrvatov in Slovencev precejšne število poklicanih, ki bodo pred
Bogom opravljali pravična in dobra dela. Tako vsebina niha med svetopisemskimi
prilikami o tem, kaj grozi ljudem, če se ne držijo božje besede, in o tem, česa se
morajo držati, da se temu ognejo. Da pa bi se božja beseda razširila tudi med ljudstvi,
ki trpijo pod Turki, je zelo pomembno prav to, da je Sveto pismo starega in Novega
testamenta, ob drugih koristnih in blagodejnih krščanskih knjigah, lahko čisto ter
neponarejeno bilo prevedeno v hrvaški in slovenski jezik. V posvetilu je omenjen tudi
knežji denarni prispevek, ki ga knez enako kot drugi kralji, volilni knezi in knezi od
svoje stalne in trdne pomoči tudi sedaj v ničemer niso okrnili. Predgovor je datiran
v Urachu, dne 30. oktobra leta gospodovega 1562, podpisani pa so P. Trubar, A.
Dalmata in Š. Konzul.
Postila to jest kratko istlmačenie vsih nedelskih ... (cirilica), Tübingen 1563
Knjiga je posvečena: »Presvetlemu visokorodnemu knezu in gospodu, gospodu
Albrehtu starejšemu, grofu brandenburške marke, pruskemu vojvodi, grofu
62 Th. Elze, Briefe, 194.
63 Th. Elze, n. d., 416.
64 V glagolski postili dvakrat in cirilični izdaji enkrat.
661
postilam želel napisati sam in ju bo iz Ljubljane poslal v Urah.62 Tako nastane dvom,
ali sta predgovora res izpod Trubarjeve roke, še posebej, ker Ungnad Trubarju
dve leti pozneje, v pismu 6. 6. 1564, očita, da že več kot dve leti ni izpolnil svojih
obljub o izročitvi predgovorov k nekaterim knjigam in tudi drugih dogovorjenih
del.63 Na dvom navajajo tudi zapisi Winden namesto Windische za Slovence v
obeh predgovorih,64 kar pa seveda ne more biti dokaz za dokončen odgovor na to
vprašanje, saj je končno Trubar podpisan pod predgovara v obeh postilah.
Sama vsebina posvetila izraža skrb zaradi vse bolj ugašajoče vere in ljubezni do
bližnjega ter malega števila tistih, ki bi se s potrebno vnemo zavzemali za širitev
božje slave, njegove svete besede in za stiske ogroženega krščanstva. Po drugi strani
je nehvaležnost do Boga in pomanjkanje ljubezni tako veliko, da si ljudje drug
drugemu očitajo vtikanje v svoje posle, namesto da bi v opravljanju duhovniške
službe in v resnem zavzemanju za vero videli kaj dobrega. Vendar veje iz vsebine tudi
določen optimizem, ko Trubar navaja sv. Pavla, da je tiste, ki jih je Gospod določil,
tudi poklical, in torej ne dvomi, da je zaradi oznanjanja svetega evangelija tudi med
zbranim občestvom Hrvatov in Slovencev precejšne število poklicanih, ki bodo pred
Bogom opravljali pravična in dobra dela. Tako vsebina niha med svetopisemskimi
prilikami o tem, kaj grozi ljudem, če se ne držijo božje besede, in o tem, česa se
morajo držati, da se temu ognejo. Da pa bi se božja beseda razširila tudi med ljudstvi,
ki trpijo pod Turki, je zelo pomembno prav to, da je Sveto pismo starega in Novega
testamenta, ob drugih koristnih in blagodejnih krščanskih knjigah, lahko čisto ter
neponarejeno bilo prevedeno v hrvaški in slovenski jezik. V posvetilu je omenjen tudi
knežji denarni prispevek, ki ga knez enako kot drugi kralji, volilni knezi in knezi od
svoje stalne in trdne pomoči tudi sedaj v ničemer niso okrnili. Predgovor je datiran
v Urachu, dne 30. oktobra leta gospodovega 1562, podpisani pa so P. Trubar, A.
Dalmata in Š. Konzul.
Postila to jest kratko istlmačenie vsih nedelskih ... (cirilica), Tübingen 1563
Knjiga je posvečena: »Presvetlemu visokorodnemu knezu in gospodu, gospodu
Albrehtu starejšemu, grofu brandenburške marke, pruskemu vojvodi, grofu
62 Th. Elze, Briefe, 194.
63 Th. Elze, n. d., 416.
64 V glagolski postili dvakrat in cirilični izdaji enkrat.
661
