Page 211 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 211
Trden grad je naš Gospod
cerkev s papežem na čelu in bolj ali manj bojevitimi duhovni pod njim,
ki tudi kranjskim, koroškim in štajerskim protestantom v zadnjih deset-
letjih 16. stoletja niso dali več prav do sape. Predvsem pa turška nevar-
nost, s katero so se Kranjci vse do bitke pri Sisku 1593, ko so čete pod po-
veljstvom Andreja Turjaškega premagale številčno mnogo močnejšo voj-
sko Gazi Hasana paše Predojevića, redno soočali na zelo robat način.146
Turška nevarnost je bila za Trubarja in njegove rojake eksistencialna
konstanta,147 zato se je mogoče v spisih našega reformatorja pogosto sre-
čati z omenjanjem te problematike, v Eni duhovski peissni zubper Turke
pa je pravcati leitmotiv, ki je v knjižici prisoten od začetka do konca. Kot
kaže tiskarsko znamenje (Agnus Dei), je izdaja prišla iz delavnice tübin-
škega tiskarja Ulricha Morharta st., ki jo je po njegovi smrti 1554 vodi-
la njegova tretja (ali četrta) soproga Magdalena; pri tem opravilu sta ji
pomagala sinova iz njenega prva zakona Georg in Oswald Gruppenba-
ch.148 Knjižica je bila dotiskana do srede maja 1567, ko je Trubar zadnjič
v življenju odpotoval v rodne kraje, da bi za učenega tübinškega teolo-
ga Jacoba Andræeja pri turških ujetnikih zbiral podatke o Koranu; te je
Andreæ potreboval za sestavljanje pridig zoper Turke in njihovo vero, o
čemer je podrobneje govora v prejšnjem poglavju. Tako se je Trubar se-
stal celo z Usraim begom, ki ga je ujel Herbart Turjaški in je bil v času
Trubarjevega obiska zaprt na ljubljanskem gradu.149
O prvi celoviti slovenski pesmarici, ki je delo Primoža Trubarja in
jo je avtor tudi izrecno priznaval za svojo – Eni psalmi, ta celi catehi-
smus 1567 – je mogoče soditi zgolj preko premisleka o Tem celem catehi-
zmu, enih psalmih iz leta 1574. Eni psalmi, ta celi catehismus 1567 so pri-
šli iz tübinške tiskarne, ki jo je vodila Morhartova vdova, in so ena naj-
redkejših knjig slovenskega 16. stoletja: ohranjeni so samo v enem iz-
vodu, vendar tudi ta ni popoln. Znani sta samo prva in šesta tiskovna
pola,150 ki vsebujeta naslovno stran, slovenski predgovor, nemško po-
svetilo, tri Trubarjeve pesmi, naslov četrte, konec molitve, eno Krelje-
146 Glej tudi Vasko Simoniti, Fanfare nasilja, Ljubljana 2003, 64–127, in prvo poglavje pričujoče mono-
grafije.
147 Ivanu baronu Ungnadu je Trubar (Ljubljana, 19. julij 1562) pisal npr. takole: »S Turki se je baje skle-
nil sveti mir, toda kljub temu vodijo Turki venomer naše ljudstvo v ujetništvo, se močno zbirajo na
slovenski, hrvaški in ogrski meji ter silno utrjujejo svoje trdnjave. Včasih divjajo le trije ali štirje Tur-
ki po naših vaseh, pobero ženam otroke iz rok in zbeže z njimi. Hudo je v teh krajih.« J. Rajhman,
n. d., 123.
148 O Morhartovi tiskarni glej J. Rajhman, n. d., 329.
149 M. Rupel, n. d., 194, 195.
150 Branko Berčič, Spremna beseda, v: Eni psalmi, ta celi catehismus 1567, Ljubljana 1966.
cerkev s papežem na čelu in bolj ali manj bojevitimi duhovni pod njim,
ki tudi kranjskim, koroškim in štajerskim protestantom v zadnjih deset-
letjih 16. stoletja niso dali več prav do sape. Predvsem pa turška nevar-
nost, s katero so se Kranjci vse do bitke pri Sisku 1593, ko so čete pod po-
veljstvom Andreja Turjaškega premagale številčno mnogo močnejšo voj-
sko Gazi Hasana paše Predojevića, redno soočali na zelo robat način.146
Turška nevarnost je bila za Trubarja in njegove rojake eksistencialna
konstanta,147 zato se je mogoče v spisih našega reformatorja pogosto sre-
čati z omenjanjem te problematike, v Eni duhovski peissni zubper Turke
pa je pravcati leitmotiv, ki je v knjižici prisoten od začetka do konca. Kot
kaže tiskarsko znamenje (Agnus Dei), je izdaja prišla iz delavnice tübin-
škega tiskarja Ulricha Morharta st., ki jo je po njegovi smrti 1554 vodi-
la njegova tretja (ali četrta) soproga Magdalena; pri tem opravilu sta ji
pomagala sinova iz njenega prva zakona Georg in Oswald Gruppenba-
ch.148 Knjižica je bila dotiskana do srede maja 1567, ko je Trubar zadnjič
v življenju odpotoval v rodne kraje, da bi za učenega tübinškega teolo-
ga Jacoba Andræeja pri turških ujetnikih zbiral podatke o Koranu; te je
Andreæ potreboval za sestavljanje pridig zoper Turke in njihovo vero, o
čemer je podrobneje govora v prejšnjem poglavju. Tako se je Trubar se-
stal celo z Usraim begom, ki ga je ujel Herbart Turjaški in je bil v času
Trubarjevega obiska zaprt na ljubljanskem gradu.149
O prvi celoviti slovenski pesmarici, ki je delo Primoža Trubarja in
jo je avtor tudi izrecno priznaval za svojo – Eni psalmi, ta celi catehi-
smus 1567 – je mogoče soditi zgolj preko premisleka o Tem celem catehi-
zmu, enih psalmih iz leta 1574. Eni psalmi, ta celi catehismus 1567 so pri-
šli iz tübinške tiskarne, ki jo je vodila Morhartova vdova, in so ena naj-
redkejših knjig slovenskega 16. stoletja: ohranjeni so samo v enem iz-
vodu, vendar tudi ta ni popoln. Znani sta samo prva in šesta tiskovna
pola,150 ki vsebujeta naslovno stran, slovenski predgovor, nemško po-
svetilo, tri Trubarjeve pesmi, naslov četrte, konec molitve, eno Krelje-
146 Glej tudi Vasko Simoniti, Fanfare nasilja, Ljubljana 2003, 64–127, in prvo poglavje pričujoče mono-
grafije.
147 Ivanu baronu Ungnadu je Trubar (Ljubljana, 19. julij 1562) pisal npr. takole: »S Turki se je baje skle-
nil sveti mir, toda kljub temu vodijo Turki venomer naše ljudstvo v ujetništvo, se močno zbirajo na
slovenski, hrvaški in ogrski meji ter silno utrjujejo svoje trdnjave. Včasih divjajo le trije ali štirje Tur-
ki po naših vaseh, pobero ženam otroke iz rok in zbeže z njimi. Hudo je v teh krajih.« J. Rajhman,
n. d., 123.
148 O Morhartovi tiskarni glej J. Rajhman, n. d., 329.
149 M. Rupel, n. d., 194, 195.
150 Branko Berčič, Spremna beseda, v: Eni psalmi, ta celi catehismus 1567, Ljubljana 1966.
