Page 216 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 216
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
Martina Luthra,158 ob njih pa najdemo tudi posamezne pesmi Matthäu-
sa Greitterja, Sebalda Heydna, Johanna Kugelmanna ter besedila, pre-
vzeta iz predreformacijske tradicije cerkvene pesmi v vernakularnem je-
ziku (nemškem in slovenskem).
Tri duhovske peissni 1575 se že s svojim naslovnim listom navezuje-
jo na dotlej izdane Trubarjeve kancionale. Vodilni slovenski reformator
je namreč na začetek tiska postavil informacijo, da gre za besedila, ki do
tedaj še niso bila objavljena. Zato se zdi, da je Tri duhovske peissni šteti za
dopolnilo Tega celega catehizma, enih psalmov 1574.159 Pesmarica vsebu-
je 11 pesmi, ki so natisnjene po naslednjem vrstnem redu: 1) V miri, z ve-
likim vesselem, 2) O Bug, zakai ti dopustiš (notirana), 3) Jezus ie v smertni
ieči bil (notirana), 4) Kadar ie Jezus v nebu šal (notirana), 5) Muio dušo,
GOSPUD, h tebi vselei gori vzdiguiem (Ps 25), 6) Nate sim, o Bug, zavu-
pal (Ps 31), 7) Naša bramba je GOSPUD Bug (Ps 46), 8) Kadar bi Bug per
nas ne bil (Ps 124), 9) Kir na tim sveiti prebiva pod brambo Nervišiga (Ps
91), 10) Ta rimski caesar Augustus in 11) Criste, ki si imenovan (notirana).
Med predlogami za besedila v tej pesmarici se nahajajo štiri Luthro-
va pesmi, med njimi tudi »Schutz- und Trutzlied« evangeličanske cer-
kve, znameniti koral Ein´ feste Burg ist unser Gott (prepesnitev Psal-
ma 46; Naša bramba je GOSPUD Bug). Ob prepesnitvah tekstov očeta
nemške reformacije pa se pojavljajo tudi pesmi Burckhardta Waldisa in
Justusa Jonasa, toda tudi Johannesa Zwicka in Adama Reusnerja. Sled-
nje je za razmerje slovenske protestantske reformacije do evropskih to-
kov te velike verske reforme, predvsem pa trajne mentalitetne spremem-
be še posebej pomenljivo, kajti Zwick je bil izdajatelj prve švicarske pro-
testantske pesmarice (Zürich 1536), Reusner pa je bil poleg tega, da je fi-
guriral kot osebni tajnik znamenitega nemškega »condottiera« Geor-
ga von Frundsberga, vnet privrženec Kasparja Schwenckfelda. Le-ta je
bil začetnik spiritualističnega gibanja, ki je sicer pognalo iz protestant-
ske verske reforme, toda bilo je blizu anabaptistom, in tako nikakor ni
moglo biti na isti valovni dolžini z uradno filipansko redakcijo prote-
stantstva.
Trubarjevo dojemanje schwenckfeldijancev in anabaptistov
Prvo jasno opredelitev našega reformatorja do spiritualistične sme-
ri nemške reformacije, kot jo je reprezentiralo schwenckfeldijansko gi-
158 Med njimi je tudi znamenita Luthrova psalmska pesem Aus tiefer Not schrei ich zu dir (prepesnitev
Psalma 130), ki je postala eden od glasbeno-pesemskih emblemov nemške reformacije. Zbrana dela
Primoža Trubarja IV, 431–434.
159 E. Škulj, n. d., 183.
Martina Luthra,158 ob njih pa najdemo tudi posamezne pesmi Matthäu-
sa Greitterja, Sebalda Heydna, Johanna Kugelmanna ter besedila, pre-
vzeta iz predreformacijske tradicije cerkvene pesmi v vernakularnem je-
ziku (nemškem in slovenskem).
Tri duhovske peissni 1575 se že s svojim naslovnim listom navezuje-
jo na dotlej izdane Trubarjeve kancionale. Vodilni slovenski reformator
je namreč na začetek tiska postavil informacijo, da gre za besedila, ki do
tedaj še niso bila objavljena. Zato se zdi, da je Tri duhovske peissni šteti za
dopolnilo Tega celega catehizma, enih psalmov 1574.159 Pesmarica vsebu-
je 11 pesmi, ki so natisnjene po naslednjem vrstnem redu: 1) V miri, z ve-
likim vesselem, 2) O Bug, zakai ti dopustiš (notirana), 3) Jezus ie v smertni
ieči bil (notirana), 4) Kadar ie Jezus v nebu šal (notirana), 5) Muio dušo,
GOSPUD, h tebi vselei gori vzdiguiem (Ps 25), 6) Nate sim, o Bug, zavu-
pal (Ps 31), 7) Naša bramba je GOSPUD Bug (Ps 46), 8) Kadar bi Bug per
nas ne bil (Ps 124), 9) Kir na tim sveiti prebiva pod brambo Nervišiga (Ps
91), 10) Ta rimski caesar Augustus in 11) Criste, ki si imenovan (notirana).
Med predlogami za besedila v tej pesmarici se nahajajo štiri Luthro-
va pesmi, med njimi tudi »Schutz- und Trutzlied« evangeličanske cer-
kve, znameniti koral Ein´ feste Burg ist unser Gott (prepesnitev Psal-
ma 46; Naša bramba je GOSPUD Bug). Ob prepesnitvah tekstov očeta
nemške reformacije pa se pojavljajo tudi pesmi Burckhardta Waldisa in
Justusa Jonasa, toda tudi Johannesa Zwicka in Adama Reusnerja. Sled-
nje je za razmerje slovenske protestantske reformacije do evropskih to-
kov te velike verske reforme, predvsem pa trajne mentalitetne spremem-
be še posebej pomenljivo, kajti Zwick je bil izdajatelj prve švicarske pro-
testantske pesmarice (Zürich 1536), Reusner pa je bil poleg tega, da je fi-
guriral kot osebni tajnik znamenitega nemškega »condottiera« Geor-
ga von Frundsberga, vnet privrženec Kasparja Schwenckfelda. Le-ta je
bil začetnik spiritualističnega gibanja, ki je sicer pognalo iz protestant-
ske verske reforme, toda bilo je blizu anabaptistom, in tako nikakor ni
moglo biti na isti valovni dolžini z uradno filipansko redakcijo prote-
stantstva.
Trubarjevo dojemanje schwenckfeldijancev in anabaptistov
Prvo jasno opredelitev našega reformatorja do spiritualistične sme-
ri nemške reformacije, kot jo je reprezentiralo schwenckfeldijansko gi-
158 Med njimi je tudi znamenita Luthrova psalmska pesem Aus tiefer Not schrei ich zu dir (prepesnitev
Psalma 130), ki je postala eden od glasbeno-pesemskih emblemov nemške reformacije. Zbrana dela
Primoža Trubarja IV, 431–434.
159 E. Škulj, n. d., 183.
