Page 210 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 210
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
ga jezika« na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Juričič-Klombner-
jevih Enih duhovnih peisni 1563 kajpak ni štel za potrebam slovenskih
protestantov primerno pesmarico. Pesemsko jedro Ene duhovske peissni
je Trubarjeva prepesnitev nemške pesmi Gott der Vater wohn uns bei z li-
tanijsko kitico:144
Gott der Vatter wohn uns bei
und laß uns nicht verderben,
mach uns aller Sünden frei
und helf uns selig sterben.
Vor dem Teufel uns bewahr,
halt uns bei festem Glauben
und auf dich laß uns bauen,
aus Herzensgrund vertrauen,
dir uns lassen ganz und gar,
mit allen rechten Christen
entfliehen Teufels Listen,
mit Waffen Gotts uns fristen.
Amen. Amen, das sei wahr,
so singen wir Halleluja.145
Trubarjeva predloga temelji na nemški litaniji iz 15. stoletja, ki jo
je leta 1524 predelal Martin Luther, prvič pa je izšla v Geystlich Gesank-
Buchleyn Johanna Waltherja (Wittenberg 1524), in sicer pod naslovom
Gott der Vatter wohn uns bei, christlich gebessert. D. M. Luther.
Pomensko težišče nemške predloge je na srednjeveški ars bene moriendi,
na spravljenosti z Bogom – na pomenljivem zadnjem dejanju človekove-
ga tostranskega bivanja, ko mora posameznik, če naj sveti Peter zaškrta
s ključem v ključavnici rajskih vrat, oditi onstran v miru z Vsevišnjim.
Drugo miselno osišče pa je prošnja k Bogu, naj da človeku že na tem sve-
tu primerno mentalno stališče, sredstva in obrambo pred Zlodejem in
njegovimi ukanami – prav vsepričujočnost slednjih je bila za večino lju-
di, ki so živeli pred stoletjem luči in razuma, največja prepreka za dober
prehod v onostranstvo –, da bi lahko zadnjo uro pričakal pomirjen in
brez strahu pred večnim pogubljenem v peklenskem ognju.
Toda Trubar je pomensko žarišče prenesel skorajda povsem v zelo
konkretno tostranskost, kajti glavni poudarek je postavil na prošnji Bogu,
naj »lube Slovence« obvaruje pred težavami, s katerimi so se le-ti sreče-
vali pri izpovedovanju »prave, stare vere krščanske«. In to je bila rimska
144 Kitice se med seboj razlikujejo samo po prvem verzu, kajti druga kitica se začenja z verzom Jesus
Christus wohn uns bei, tretja pa z Heilig Geist wohn uns bei.
145 Evangelisches Kirchengesangbuch, št. 109, 156–157.
ga jezika« na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Juričič-Klombner-
jevih Enih duhovnih peisni 1563 kajpak ni štel za potrebam slovenskih
protestantov primerno pesmarico. Pesemsko jedro Ene duhovske peissni
je Trubarjeva prepesnitev nemške pesmi Gott der Vater wohn uns bei z li-
tanijsko kitico:144
Gott der Vatter wohn uns bei
und laß uns nicht verderben,
mach uns aller Sünden frei
und helf uns selig sterben.
Vor dem Teufel uns bewahr,
halt uns bei festem Glauben
und auf dich laß uns bauen,
aus Herzensgrund vertrauen,
dir uns lassen ganz und gar,
mit allen rechten Christen
entfliehen Teufels Listen,
mit Waffen Gotts uns fristen.
Amen. Amen, das sei wahr,
so singen wir Halleluja.145
Trubarjeva predloga temelji na nemški litaniji iz 15. stoletja, ki jo
je leta 1524 predelal Martin Luther, prvič pa je izšla v Geystlich Gesank-
Buchleyn Johanna Waltherja (Wittenberg 1524), in sicer pod naslovom
Gott der Vatter wohn uns bei, christlich gebessert. D. M. Luther.
Pomensko težišče nemške predloge je na srednjeveški ars bene moriendi,
na spravljenosti z Bogom – na pomenljivem zadnjem dejanju človekove-
ga tostranskega bivanja, ko mora posameznik, če naj sveti Peter zaškrta
s ključem v ključavnici rajskih vrat, oditi onstran v miru z Vsevišnjim.
Drugo miselno osišče pa je prošnja k Bogu, naj da človeku že na tem sve-
tu primerno mentalno stališče, sredstva in obrambo pred Zlodejem in
njegovimi ukanami – prav vsepričujočnost slednjih je bila za večino lju-
di, ki so živeli pred stoletjem luči in razuma, največja prepreka za dober
prehod v onostranstvo –, da bi lahko zadnjo uro pričakal pomirjen in
brez strahu pred večnim pogubljenem v peklenskem ognju.
Toda Trubar je pomensko žarišče prenesel skorajda povsem v zelo
konkretno tostranskost, kajti glavni poudarek je postavil na prošnji Bogu,
naj »lube Slovence« obvaruje pred težavami, s katerimi so se le-ti sreče-
vali pri izpovedovanju »prave, stare vere krščanske«. In to je bila rimska
144 Kitice se med seboj razlikujejo samo po prvem verzu, kajti druga kitica se začenja z verzom Jesus
Christus wohn uns bei, tretja pa z Heilig Geist wohn uns bei.
145 Evangelisches Kirchengesangbuch, št. 109, 156–157.
