Page 175 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 175
Trden grad je naš Gospod
Poleg slednjega je bil, kot se zdi, odločen človek, kar je v Kranju, kamor
je Luthrove nauke prinesel Gašper Rokavec,40 povzročilo nemalo trenj
in homatij.41 Kajti po Rokavčevi smrti 1565. je prišel med kranjske pro-
testante za predikanta vztrajni Jernej Knafelj, ki je Kranjčanom pomagal
ustanoviti celo njihovo lastno šolo in se je tudi sicer ob vsaki priliki ko-
likor mogoče ognjevito zavzemal za uveljavitev in utrditev »prave, sta-
re vere krščanske«. Zaradi tega je proti njemu odločno nastopil sam nad-
vojvoda Karel, ki je 25. oktobra 1577 krajnskemu mestnemu sodniku Ju-
nauerju zaukazal, naj Knaflja, ki da se vtika v župnijske pravice, napodi
iz mesta, Kranjčani pa naj se kot njihovi predniki držijo rimske cerkve,
kajti nobene pravice nimajo, da bi spreminjali vero v mestu. Toda meš-
čani so se za svojega reformiranega pridigarja potegnili. Nadvojvodi so
dali vedeti, da imajo Knaflja za predikanta že deset let in da slednji ves ta
čas redno pridiga, deli zakramente in opravlja vse ostale potrebne obre-
de. Nadvojvoda se ni dal pregovoriti in je leta 1578 ponovno izdal strog
ukaz, da mora Knafelj iz Kranja. Tako je slednji odšel na Brdo in tam v
kapeli opravljal protestantsko bogoslužje, Kranjčani pa so ga hodili po-
slušat: ob neki priliki je imel menda kar 1800 obhajancev. Nadvojvodo
takšno početje seveda ni prav nič veselilo, zato je pisal Adamu baronu
Egkhu na Brdo, naj vendar poskrbi, da Kranjčani ne bodo romali na nje-
govo posest, kranjskim meščanom pa je zažugal in jim ponovno prepove-
dal poslušati nekatoliške pridigarje. Toda dotični niso pokazali kaj prida
volje ukloniti se zahtevam svojega vrhovnega posvetnega gospoda. Nje-
gove ukaze so jemali precej zlahka, tako da je Knafelj z družino večkrat
prišel v Kranj, tam krščeval in celo pokopaval na pokopališču župnijske
cerkve; pridigal je v svoji hiši, na kateri je imel v portal vgraviran moto
Hie Bärtel Knäffel Prädikant. Mein Stärgkh steht in Gottes Handt.42
Zaradi takšnega razmerja moči, ko je pozitivna rezultanta sil še ka-
zala v protestantsko smer, so si slednji jemali marsikatero svoboščino, ki
si je drugače ne bi mogli. Tako se je ob različnih priložnostih, tako cerk-
venih kot posvetnih, oglasila protestantska pesem, nekateri kranjski iz-
povedovalci »prave, stare vere krščanske« pa so se menda na ves glas
smejali in se norčevali iz vikarja Mrcine, ko je na Kristusov vnebohod
vodil tradicionalno procesijo s svetim rešnjim telesom.43 Mrcina se je
nadvojvodi nad ravnanjem protestantov pritožil – da mu le-ti nagajajo.
40 Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, 718.
41 J. Gruden, n. d., 718–721.
42 »Tukaj prebivam Jernej Knafelj, predikant. Moja moč je Gospodova rama.« J. Gruden, Zgodovina
slovenskega naroda, 720.
43 N. m.
Poleg slednjega je bil, kot se zdi, odločen človek, kar je v Kranju, kamor
je Luthrove nauke prinesel Gašper Rokavec,40 povzročilo nemalo trenj
in homatij.41 Kajti po Rokavčevi smrti 1565. je prišel med kranjske pro-
testante za predikanta vztrajni Jernej Knafelj, ki je Kranjčanom pomagal
ustanoviti celo njihovo lastno šolo in se je tudi sicer ob vsaki priliki ko-
likor mogoče ognjevito zavzemal za uveljavitev in utrditev »prave, sta-
re vere krščanske«. Zaradi tega je proti njemu odločno nastopil sam nad-
vojvoda Karel, ki je 25. oktobra 1577 krajnskemu mestnemu sodniku Ju-
nauerju zaukazal, naj Knaflja, ki da se vtika v župnijske pravice, napodi
iz mesta, Kranjčani pa naj se kot njihovi predniki držijo rimske cerkve,
kajti nobene pravice nimajo, da bi spreminjali vero v mestu. Toda meš-
čani so se za svojega reformiranega pridigarja potegnili. Nadvojvodi so
dali vedeti, da imajo Knaflja za predikanta že deset let in da slednji ves ta
čas redno pridiga, deli zakramente in opravlja vse ostale potrebne obre-
de. Nadvojvoda se ni dal pregovoriti in je leta 1578 ponovno izdal strog
ukaz, da mora Knafelj iz Kranja. Tako je slednji odšel na Brdo in tam v
kapeli opravljal protestantsko bogoslužje, Kranjčani pa so ga hodili po-
slušat: ob neki priliki je imel menda kar 1800 obhajancev. Nadvojvodo
takšno početje seveda ni prav nič veselilo, zato je pisal Adamu baronu
Egkhu na Brdo, naj vendar poskrbi, da Kranjčani ne bodo romali na nje-
govo posest, kranjskim meščanom pa je zažugal in jim ponovno prepove-
dal poslušati nekatoliške pridigarje. Toda dotični niso pokazali kaj prida
volje ukloniti se zahtevam svojega vrhovnega posvetnega gospoda. Nje-
gove ukaze so jemali precej zlahka, tako da je Knafelj z družino večkrat
prišel v Kranj, tam krščeval in celo pokopaval na pokopališču župnijske
cerkve; pridigal je v svoji hiši, na kateri je imel v portal vgraviran moto
Hie Bärtel Knäffel Prädikant. Mein Stärgkh steht in Gottes Handt.42
Zaradi takšnega razmerja moči, ko je pozitivna rezultanta sil še ka-
zala v protestantsko smer, so si slednji jemali marsikatero svoboščino, ki
si je drugače ne bi mogli. Tako se je ob različnih priložnostih, tako cerk-
venih kot posvetnih, oglasila protestantska pesem, nekateri kranjski iz-
povedovalci »prave, stare vere krščanske« pa so se menda na ves glas
smejali in se norčevali iz vikarja Mrcine, ko je na Kristusov vnebohod
vodil tradicionalno procesijo s svetim rešnjim telesom.43 Mrcina se je
nadvojvodi nad ravnanjem protestantov pritožil – da mu le-ti nagajajo.
40 Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, 718.
41 J. Gruden, n. d., 718–721.
42 »Tukaj prebivam Jernej Knafelj, predikant. Moja moč je Gospodova rama.« J. Gruden, Zgodovina
slovenskega naroda, 720.
43 N. m.
