Page 174 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 174
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
hkrati dejavni proti protestantskim cerkvenim starešinam, tedaj se ni
čuditi, da so si s tem pridelali ostro in včasih tudi zasmehljivo obsodbo s
strani svojih sicer zgolj verskih nasprotnikov. Trubar je tako v tretji ale-
gorični »izlagi« Tega prvega psalma ž nega triemi izlagami (1579) svo-
je nasprotnike prav neizbirčno krepko udaril tam, kjer jih je moglo naj-
bolj boleti. Zapisal je:
Ta Anticrišt ž nega družbo
Meini, de dei Bogu službo,
Kir te verne pregane,
Nerveč, kir ludi prov vuče
Koker vnuvič iz Craine.
V Craini ie zdai en papežnik,
Tiga Hudiča vučenik,
Se ie z mašnimi brati
Sveitoval inu naprei vzel
Vse verne rezgnati.
Mercina ie nega ime,
Pravu Hudičevu seime,
Vseh žlaht greihih prebiva,
Sebi s to platovsko družbo
Pekal s pravdo dobiva.
On tag duhovni stan pela,
Koker vsaki curbar dela,
Tiga papež ne brani.38
Verzifikacija je v tem delu besedila prevzela funkcijo verskega (vpra-
šanje celibata), predvsem pa osebnega obračuna; mestoma se že tesno
spogleduje z neokusnim paskvilom, ki je bil sploh besedilna specialiteta
renesančnih izobražencev zlasti v Italiji. Pod naletom se je znašel kranj-
ski vikar Matija Mrcina (Marzina, Morzina, Marcina, Mercina).39 Mož
je študiral na Dunaju, bil jeseni 1553 ordiniran, pred prihodom na Go-
renjsko pa je od 1560. služboval kot vikar v Vipavi in od poletja 1563 kot
župnik v Gorici; od 14. novembra 1573 je bil duhovni pastir v Kranju.
Kot večina njegovih stanovskih tovarišev tudi on ni dal kaj dosti na do-
slednost okoli celibata, kajti z gospodinjo Katarino je pridelal dva otroka,
pa tudi sicer mu je bilo menda mogoče vreči pod nos, da v vsakdanjost-
ni življenjski in dušnopastirski praksi raje kot (o)skrbeti, truditi se, pasti
(duhovne ovčice) sprega glagole obrati, oskubsti in prigrabiti si.
38 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 495, 496.
39 France Kidrič, Matej Marcina, v: Slovenski bibliografski leksikon II, Ljubljana 1933–1952, 45–47.
hkrati dejavni proti protestantskim cerkvenim starešinam, tedaj se ni
čuditi, da so si s tem pridelali ostro in včasih tudi zasmehljivo obsodbo s
strani svojih sicer zgolj verskih nasprotnikov. Trubar je tako v tretji ale-
gorični »izlagi« Tega prvega psalma ž nega triemi izlagami (1579) svo-
je nasprotnike prav neizbirčno krepko udaril tam, kjer jih je moglo naj-
bolj boleti. Zapisal je:
Ta Anticrišt ž nega družbo
Meini, de dei Bogu službo,
Kir te verne pregane,
Nerveč, kir ludi prov vuče
Koker vnuvič iz Craine.
V Craini ie zdai en papežnik,
Tiga Hudiča vučenik,
Se ie z mašnimi brati
Sveitoval inu naprei vzel
Vse verne rezgnati.
Mercina ie nega ime,
Pravu Hudičevu seime,
Vseh žlaht greihih prebiva,
Sebi s to platovsko družbo
Pekal s pravdo dobiva.
On tag duhovni stan pela,
Koker vsaki curbar dela,
Tiga papež ne brani.38
Verzifikacija je v tem delu besedila prevzela funkcijo verskega (vpra-
šanje celibata), predvsem pa osebnega obračuna; mestoma se že tesno
spogleduje z neokusnim paskvilom, ki je bil sploh besedilna specialiteta
renesančnih izobražencev zlasti v Italiji. Pod naletom se je znašel kranj-
ski vikar Matija Mrcina (Marzina, Morzina, Marcina, Mercina).39 Mož
je študiral na Dunaju, bil jeseni 1553 ordiniran, pred prihodom na Go-
renjsko pa je od 1560. služboval kot vikar v Vipavi in od poletja 1563 kot
župnik v Gorici; od 14. novembra 1573 je bil duhovni pastir v Kranju.
Kot večina njegovih stanovskih tovarišev tudi on ni dal kaj dosti na do-
slednost okoli celibata, kajti z gospodinjo Katarino je pridelal dva otroka,
pa tudi sicer mu je bilo menda mogoče vreči pod nos, da v vsakdanjost-
ni življenjski in dušnopastirski praksi raje kot (o)skrbeti, truditi se, pasti
(duhovne ovčice) sprega glagole obrati, oskubsti in prigrabiti si.
38 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 495, 496.
39 France Kidrič, Matej Marcina, v: Slovenski bibliografski leksikon II, Ljubljana 1933–1952, 45–47.
