Page 166 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 166
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
❙ 121 začetnik nemške reformacije Luther pa se v strastnem spo-
Reprodukcija prijemu za svojo resnico tudi ni kaj dosti ženiral in je svoje
lesoreza k 17. protivnike obdeloval ali z grčavim krepelom zmerljivk in/
poglavju Apo- ali pa jih je pikal z ostro prirezanim peresom jedke ironije.
kalipse sv. Jane- Tako je npr. enega svojih poglavitnih in tudi najodločnej-
za. Pisec tam ših nasprotnikov na katoliški strani, teologa dr. Johanna
Maierja von Ecka (1486–1543), profesorja v Ingolstadtu,
v bibličnem ki je sodeloval na veliki disputaciji leta 1519 v Leipzigu, ti-
tekstu opisuje tuliral s prascem, pa tudi z dr(.)eckom,23 dekretale kanon-
žensko z ime- skega prava, na katerih je v njegovem času slonela politič-
nom Babilon na moč rimske cerkve, imenuje »dreketale«, iz avtoritete
rimskega pontifeksa pa se norčuje takole:
Veliki, ki pa
na lesorezu k »Popadel me je že ovčji kašelj od velikega strahu pred tako
Luthrovi Bibli- visokim razumevanjem papeža, in prav lahko bi se bilo
ji (1534) po- zgodilo, ko bi ne imel hlač na sebi dobro zavezanih, da bi
menljivo nosi naredil tisto, česar ljudje ne vohajo radi, tako me je postalo
tiaro rimske- groza in strah pred to papeško, visoko modrostjo!«24
ga škofa, sve-
tega očeta pa-
peža.
23 Martin Luther, Zoper papeštvo v Rimu, katero je Hudič ustanovil, v: Martin
Luther, Tukaj stojim. Teološko-politični spisi, izbral, prevedel in uredil Božidar De-
benjak, Ljubljana 2002, 110.
24 M. Luther, n. d., 113.
❙ 121 začetnik nemške reformacije Luther pa se v strastnem spo-
Reprodukcija prijemu za svojo resnico tudi ni kaj dosti ženiral in je svoje
lesoreza k 17. protivnike obdeloval ali z grčavim krepelom zmerljivk in/
poglavju Apo- ali pa jih je pikal z ostro prirezanim peresom jedke ironije.
kalipse sv. Jane- Tako je npr. enega svojih poglavitnih in tudi najodločnej-
za. Pisec tam ših nasprotnikov na katoliški strani, teologa dr. Johanna
Maierja von Ecka (1486–1543), profesorja v Ingolstadtu,
v bibličnem ki je sodeloval na veliki disputaciji leta 1519 v Leipzigu, ti-
tekstu opisuje tuliral s prascem, pa tudi z dr(.)eckom,23 dekretale kanon-
žensko z ime- skega prava, na katerih je v njegovem času slonela politič-
nom Babilon na moč rimske cerkve, imenuje »dreketale«, iz avtoritete
rimskega pontifeksa pa se norčuje takole:
Veliki, ki pa
na lesorezu k »Popadel me je že ovčji kašelj od velikega strahu pred tako
Luthrovi Bibli- visokim razumevanjem papeža, in prav lahko bi se bilo
ji (1534) po- zgodilo, ko bi ne imel hlač na sebi dobro zavezanih, da bi
menljivo nosi naredil tisto, česar ljudje ne vohajo radi, tako me je postalo
tiaro rimske- groza in strah pred to papeško, visoko modrostjo!«24
ga škofa, sve-
tega očeta pa-
peža.
23 Martin Luther, Zoper papeštvo v Rimu, katero je Hudič ustanovil, v: Martin
Luther, Tukaj stojim. Teološko-politični spisi, izbral, prevedel in uredil Božidar De-
benjak, Ljubljana 2002, 110.
24 M. Luther, n. d., 113.
