Page 159 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 159
Trden grad je naš Gospod
pa je »Trutz- und Schutzlied« nemške protestantske reformacije obde-
lal s posebno glasbeno intenzivnostjo in ga pripeljal do silovitega vrhun-
ca ob koncu stavka ter s tem mentalni proces, povezan z nemško prote-
stantsko pesmijo, tudi simbolno privedel v točko omega.
Kakor je namreč Luther s svojim prizadevanjem za enoglasni ko-
ral, pet v nemškem jeziku, zavestno segal daleč onstran zgolj liturgične-
ga glasbenega izražanja – vsaj takega, kot je bilo v latinskem bogoslužju
rimske cerkve udomačeno do njegovih reform –, je tudi Mendelssohno-
va Reformacijska simfonija želela postati in biti dojema kot glasba, toda
tudi kot še nekaj onstran same sebe. Kot poseben kulturno-nacionalni
poklon gibanju, obdobju in osebnostim, s katerimi se je nemški narod v
svojem nacionalnem razvoju v 19. stoletju vsekakor pozitivno identifici-
ral. Ob jubileju reformacije, ki je bila za Nemce s stališča nacionalnega
še posebej pomenljiva, je v sodobno simfonično glasbo prodrla zamisel
v ciklični skladbi (po)ustvariti glasbenoprogramski izraz velikih izven-
glasbenih zamisli. Tako se je razvil koncept programske glasbe, ki sta mu
dala največ vetra v jadra Hector Berlioz in Franz Liszt – prvi predvsem
s Fantastično simfonijo, drugi pa s številnimi simfoničnimi pesnitvami,
s Simfonijo po Faustu in s Simfonijo po Danteju –, med Slovani pa Ni-
kolaj Rimski - Korsakov ter seveda češka muzika Antonín Dvořák ter
Bedřich Smetana.6 Slednji je skomponiral cikel šestih samostojnih, toda
medsebojno in s češko zgodovino ter njenimi ideariji in imaginariji jasno
povezanih simfoničnih pesnitev Má vlast. Med njimi je tudi pesnitev
Tábor – in ta temelji na znamenitem husitskem borbenem koralu Kdož
jste bojovníci Boží a slova jeho.7
Doba iskanja in negotovosti
Šestnajsto stoletje ni bilo doba, ki bi bila izrazito naklonjena pred-
vsem kontemplativni poglobitvi, kakršni je stregel srednji vek in jo je po-
navadi moč postaviti kar najbližje pomenskemu polju skladanja, pisan-
ja, z nadpomenko: (likovnega, prostorskega, tonalnega in jezikovne-
ga ...) komponiranja. Zdi se, da čas zadnjega velikega preloma z ver-
sko enotnostjo (ne enovitostjo) evropske ekumene kar najbolj natanč-
no označuje Dantejev odgovor menihu, ki je pesnika spraševal, kaj išče.
Alighieri je odvrnil: la pace. Govora je kajpak o onem miru, ki se ga pro-
si z besedami Adveniat regnum Tuum. O pomiritvi med civitatis divi-
nae, božjo državo, na eni strani ter civitatis humanae terrestrae, člove-
6 M. Očadlík, n. d., 198; Das grosse Metzler Musiklexikon (el. izdaja), München 2005.
7 Das grosse Metzler Musiklexikon (el. izdaja), München 2005; Lucijan Marija Škerjanc, Od Bacha do Šos-
takoviča, Ljubljana 1959, 165–167.
pa je »Trutz- und Schutzlied« nemške protestantske reformacije obde-
lal s posebno glasbeno intenzivnostjo in ga pripeljal do silovitega vrhun-
ca ob koncu stavka ter s tem mentalni proces, povezan z nemško prote-
stantsko pesmijo, tudi simbolno privedel v točko omega.
Kakor je namreč Luther s svojim prizadevanjem za enoglasni ko-
ral, pet v nemškem jeziku, zavestno segal daleč onstran zgolj liturgične-
ga glasbenega izražanja – vsaj takega, kot je bilo v latinskem bogoslužju
rimske cerkve udomačeno do njegovih reform –, je tudi Mendelssohno-
va Reformacijska simfonija želela postati in biti dojema kot glasba, toda
tudi kot še nekaj onstran same sebe. Kot poseben kulturno-nacionalni
poklon gibanju, obdobju in osebnostim, s katerimi se je nemški narod v
svojem nacionalnem razvoju v 19. stoletju vsekakor pozitivno identifici-
ral. Ob jubileju reformacije, ki je bila za Nemce s stališča nacionalnega
še posebej pomenljiva, je v sodobno simfonično glasbo prodrla zamisel
v ciklični skladbi (po)ustvariti glasbenoprogramski izraz velikih izven-
glasbenih zamisli. Tako se je razvil koncept programske glasbe, ki sta mu
dala največ vetra v jadra Hector Berlioz in Franz Liszt – prvi predvsem
s Fantastično simfonijo, drugi pa s številnimi simfoničnimi pesnitvami,
s Simfonijo po Faustu in s Simfonijo po Danteju –, med Slovani pa Ni-
kolaj Rimski - Korsakov ter seveda češka muzika Antonín Dvořák ter
Bedřich Smetana.6 Slednji je skomponiral cikel šestih samostojnih, toda
medsebojno in s češko zgodovino ter njenimi ideariji in imaginariji jasno
povezanih simfoničnih pesnitev Má vlast. Med njimi je tudi pesnitev
Tábor – in ta temelji na znamenitem husitskem borbenem koralu Kdož
jste bojovníci Boží a slova jeho.7
Doba iskanja in negotovosti
Šestnajsto stoletje ni bilo doba, ki bi bila izrazito naklonjena pred-
vsem kontemplativni poglobitvi, kakršni je stregel srednji vek in jo je po-
navadi moč postaviti kar najbližje pomenskemu polju skladanja, pisan-
ja, z nadpomenko: (likovnega, prostorskega, tonalnega in jezikovne-
ga ...) komponiranja. Zdi se, da čas zadnjega velikega preloma z ver-
sko enotnostjo (ne enovitostjo) evropske ekumene kar najbolj natanč-
no označuje Dantejev odgovor menihu, ki je pesnika spraševal, kaj išče.
Alighieri je odvrnil: la pace. Govora je kajpak o onem miru, ki se ga pro-
si z besedami Adveniat regnum Tuum. O pomiritvi med civitatis divi-
nae, božjo državo, na eni strani ter civitatis humanae terrestrae, člove-
6 M. Očadlík, n. d., 198; Das grosse Metzler Musiklexikon (el. izdaja), München 2005.
7 Das grosse Metzler Musiklexikon (el. izdaja), München 2005; Lucijan Marija Škerjanc, Od Bacha do Šos-
takoviča, Ljubljana 1959, 165–167.
