Page 157 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 157
globočin kličem
k Tebi
Petnajstega novembra 1832 je pod skladateljevo taktirko v Berlinu
prvič zazvenela Simfonija št. 5 v d-molu, op. 107, Reformacijska.
Felix Mendelssohn jo je skomponiral 1830., ob tristoletnici Augsburške
veroizpovedi (25. junij 1530), toda slavnosti zaradi političnega nemira1
ni bilo, praizvedba dve leti kasneje pa je glasbeno delo prezentirala kot
»simfonijo v čast cerkveni revoluciji«. Občutljivi muzik, ki je že svoje
sodobnike kar najbolj sugestivno nagovarjal z izrazitim darom melodič-
ne invencije, je v njej kot motivski material uporabil dve melodiji, ki sta
prav emblematično zaznamovali miselno in delovanjsko dinamično 16.
stoletje v Srednji in Severni Evropi. Tako je ob koncu Andante v prvih
in drugih violinah2 zazvenel t.i. dresdenski amen, ki je bil znana formu-
la odpeva v protestantski liturgiji 16. stoletja, Richard Wagner pa ga je
kasneje včlenil v motiv grala v svoji »odrski posvetitveni igri« Parsifal.3
V zaključnem stavku simfonije Andante con moto pa se je kot cantus fir-
mus oglasil tudi glasbeni in pesemski emblem luteranske reformacije –
Luthrov koral Ein´ feste Burg ist unser Gott.4 Ta je inspiriral že Johanna
Sebastijana Bacha, da je nanj 1715 (1724) zložil kantato,5 Mendelssohn
1 Uvertura v nemirno predrevolucijsko dobo v Srednji Evropi je bil nastop študentov proti absolutistič-
nemu načinu vladanja 18. oktobra 1817 na Wartburgu, prvo dejanje pa, ko so čez poldrugo leto v Mann-
heimu pokončali – tudi slovenski dramatiki ne neznanega – Augusta Friedricha Ferdinanda Kotzebuea.
2 Felix Mendelssohn Bartholdy, Symphony No. 5, Edition Eulenburg 544, 5 (takti 33–36).
3 Mirko Očadlík, Svět orchestru, 4. dopolnjena in pregledana izdaja, Praha 1965, 197.
4 F. Mendelssohn - Bartholdy, n. d., 53 (takti 1–6).
5 Ein´ feste Bug ist unser Gott, BWV 80 (Ernest Zaverský, Johann Sebastian Bach, Praha 1979, 234). Med
Bachovimi kantatami na Luthrove korale velja omeniti vsaj še Aus tiefer Not schrei ich zu dir, BWV 38,
iz leta 1724.
k Tebi
Petnajstega novembra 1832 je pod skladateljevo taktirko v Berlinu
prvič zazvenela Simfonija št. 5 v d-molu, op. 107, Reformacijska.
Felix Mendelssohn jo je skomponiral 1830., ob tristoletnici Augsburške
veroizpovedi (25. junij 1530), toda slavnosti zaradi političnega nemira1
ni bilo, praizvedba dve leti kasneje pa je glasbeno delo prezentirala kot
»simfonijo v čast cerkveni revoluciji«. Občutljivi muzik, ki je že svoje
sodobnike kar najbolj sugestivno nagovarjal z izrazitim darom melodič-
ne invencije, je v njej kot motivski material uporabil dve melodiji, ki sta
prav emblematično zaznamovali miselno in delovanjsko dinamično 16.
stoletje v Srednji in Severni Evropi. Tako je ob koncu Andante v prvih
in drugih violinah2 zazvenel t.i. dresdenski amen, ki je bil znana formu-
la odpeva v protestantski liturgiji 16. stoletja, Richard Wagner pa ga je
kasneje včlenil v motiv grala v svoji »odrski posvetitveni igri« Parsifal.3
V zaključnem stavku simfonije Andante con moto pa se je kot cantus fir-
mus oglasil tudi glasbeni in pesemski emblem luteranske reformacije –
Luthrov koral Ein´ feste Burg ist unser Gott.4 Ta je inspiriral že Johanna
Sebastijana Bacha, da je nanj 1715 (1724) zložil kantato,5 Mendelssohn
1 Uvertura v nemirno predrevolucijsko dobo v Srednji Evropi je bil nastop študentov proti absolutistič-
nemu načinu vladanja 18. oktobra 1817 na Wartburgu, prvo dejanje pa, ko so čez poldrugo leto v Mann-
heimu pokončali – tudi slovenski dramatiki ne neznanega – Augusta Friedricha Ferdinanda Kotzebuea.
2 Felix Mendelssohn Bartholdy, Symphony No. 5, Edition Eulenburg 544, 5 (takti 33–36).
3 Mirko Očadlík, Svět orchestru, 4. dopolnjena in pregledana izdaja, Praha 1965, 197.
4 F. Mendelssohn - Bartholdy, n. d., 53 (takti 1–6).
5 Ein´ feste Bug ist unser Gott, BWV 80 (Ernest Zaverský, Johann Sebastian Bach, Praha 1979, 234). Med
Bachovimi kantatami na Luthrove korale velja omeniti vsaj še Aus tiefer Not schrei ich zu dir, BWV 38,
iz leta 1724.
