Page 132 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 132
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
pri pripravi Novega testamenta pa je igral poglavitno vlogo Rudolf Gual-
ther.
Do raziskav Kozme Ahačiča je slovenska filologija o vplivu Muscu-
love knjige na nastanek Tega celega psalterja Davidovega menila nasled-
nje: »Trubarjeve besede /.../, da ’mu Musculovo delo o Psalterju dob-
ro služi za slovenski Psalter’, razveljavljajo /poudaril J. V./ splošno po-
znano zgodnjo izjavo tega sl. tvorca /.../, ’da ne pozna nobene hebrejske
črke’. To je nadaljnji dokaz za Trubarjevo zanesljivo poznavanje besedil-
ne problematike izvirnikovega hebr. zapisa, ki ga je v letih do končne iz-
daje svojega Psalterja še poglabljal.«195 Če ta trditev pomeni, da Trubar-
jevo pisemsko sklicevanje na Musculovo delo (zaradi strukture le-tega)
razkriva, da naj bi naš prevajalec tedaj znal hebrejsko, je treba ob njo po-
staviti kritični vprašaj. Prav nikjer v viru ni namreč zabeleženo, kaj na-
tanko in v katerem jeziku je Trubar iz Musculove knjige v resnici vzel, do
Ahačičeve raziskave tudi ni bila opravljena lingvostilistična primerjava
obeh prevodov, zato ni upravičeno vztrajati pri domnevi, da se je Trubar
ukvarjal s tistimi segmenti spisa švicarskega prevajalca in eksegeta, ki so v
hebrejskem jeziku in/ali ki »zahtevajo hebraistično predznanje«.196 Pro-
ti taki razrešitvi prevajalske enigme govori empirična analiza, ki kaže, da
velja Musculovemu latinskemu prevodu psalterja pripisati 32–43 % Tru-
barjevih prevajalskih rešitev, in sicer na mestih, kjer se omenjeni prevo-
di razlikujejo.197
V zvezi z latinskimi predlogami za Trubarjeve psalme pa ostaja za
slovensko filologijo še vedno aktualna raziskovalna zastavica, ki se skri-
va v Trubarjevem pismu vojvodi Krištofu Württemberškemu. Pisanje je
naš reformator sestavil po dovršitvi slovenskih psalmov, v letu pred iz-
gonom iz Notranje Avstrije, v njem pa je brati dokaj pomenljivo izjavo:
»Ves psalter sem prevedel v slovenski jezik in nekoliko obširneje kakor
Georg Maior svoj latinski osvetlil z dokazi in dodatki.«198
Navedena pasaža razkriva, da je bil za Trubarja pri prevajanju psal-
mov v slovenski jezik poleg Musculovega in Gualtherjevega dela refe-
renčna avtoriteta – vsaj zastran komentarjev – še nek drug latinski pre-
vod te biblične knjige, in sicer Psalterium Davidis iuxta translationem
veterem repurgatum, ki ga je 1547. kot prevajalec podpisal ugledni nem-
ški protestantski pridigar, biblični ekseget in teolog Georg Maior (Ma-
jor, Maier; 1502–1574). Ta je napravil najprej blestečo kariero na novo-
195 F. Premk, n. d., 433.
196 N. m.
197 K. Ahačič, n. d., 279.
198 Primož Trubar Krištofu Württemberškemu (Ljubljana, 15. november 1564); J. Rajhman, n. d., 196.
pri pripravi Novega testamenta pa je igral poglavitno vlogo Rudolf Gual-
ther.
Do raziskav Kozme Ahačiča je slovenska filologija o vplivu Muscu-
love knjige na nastanek Tega celega psalterja Davidovega menila nasled-
nje: »Trubarjeve besede /.../, da ’mu Musculovo delo o Psalterju dob-
ro služi za slovenski Psalter’, razveljavljajo /poudaril J. V./ splošno po-
znano zgodnjo izjavo tega sl. tvorca /.../, ’da ne pozna nobene hebrejske
črke’. To je nadaljnji dokaz za Trubarjevo zanesljivo poznavanje besedil-
ne problematike izvirnikovega hebr. zapisa, ki ga je v letih do končne iz-
daje svojega Psalterja še poglabljal.«195 Če ta trditev pomeni, da Trubar-
jevo pisemsko sklicevanje na Musculovo delo (zaradi strukture le-tega)
razkriva, da naj bi naš prevajalec tedaj znal hebrejsko, je treba ob njo po-
staviti kritični vprašaj. Prav nikjer v viru ni namreč zabeleženo, kaj na-
tanko in v katerem jeziku je Trubar iz Musculove knjige v resnici vzel, do
Ahačičeve raziskave tudi ni bila opravljena lingvostilistična primerjava
obeh prevodov, zato ni upravičeno vztrajati pri domnevi, da se je Trubar
ukvarjal s tistimi segmenti spisa švicarskega prevajalca in eksegeta, ki so v
hebrejskem jeziku in/ali ki »zahtevajo hebraistično predznanje«.196 Pro-
ti taki razrešitvi prevajalske enigme govori empirična analiza, ki kaže, da
velja Musculovemu latinskemu prevodu psalterja pripisati 32–43 % Tru-
barjevih prevajalskih rešitev, in sicer na mestih, kjer se omenjeni prevo-
di razlikujejo.197
V zvezi z latinskimi predlogami za Trubarjeve psalme pa ostaja za
slovensko filologijo še vedno aktualna raziskovalna zastavica, ki se skri-
va v Trubarjevem pismu vojvodi Krištofu Württemberškemu. Pisanje je
naš reformator sestavil po dovršitvi slovenskih psalmov, v letu pred iz-
gonom iz Notranje Avstrije, v njem pa je brati dokaj pomenljivo izjavo:
»Ves psalter sem prevedel v slovenski jezik in nekoliko obširneje kakor
Georg Maior svoj latinski osvetlil z dokazi in dodatki.«198
Navedena pasaža razkriva, da je bil za Trubarja pri prevajanju psal-
mov v slovenski jezik poleg Musculovega in Gualtherjevega dela refe-
renčna avtoriteta – vsaj zastran komentarjev – še nek drug latinski pre-
vod te biblične knjige, in sicer Psalterium Davidis iuxta translationem
veterem repurgatum, ki ga je 1547. kot prevajalec podpisal ugledni nem-
ški protestantski pridigar, biblični ekseget in teolog Georg Maior (Ma-
jor, Maier; 1502–1574). Ta je napravil najprej blestečo kariero na novo-
195 F. Premk, n. d., 433.
196 N. m.
197 K. Ahačič, n. d., 279.
198 Primož Trubar Krištofu Württemberškemu (Ljubljana, 15. november 1564); J. Rajhman, n. d., 196.
