Page 131 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17

Pred Turki in papežniki nas brani, Gospod! 

psalmov pred seboj Musculovo delo In sacrosanctum Davidis Psalterium
Commentarii, ki je bilo leta 1556 natisnjeno v Baslu in vsebuje izdatno
komentirani prevod psalmov iz hebrejščine v latinščino.190

Za vsak psalm, ki ga je prevajal iz nemščine in/ali latinščine v sloven-
ski jezik, je pri Musculu našel: 1) argumentum psalmi (vsebino psalma);
usus huius psalmi (rabo in namen psalma); dispositio psalmi (zgradbo psal-
ma); 2) v latinski jezik prevedeno biblično besedilo; 3) lectio (tekstnokri-
tični komentar psalmskega teksta); 4) ponekod divisio (delitev psalma);
5) explanatio (razlago posameznih vrstic, delov ali celote) in 6) po potre-
bi tudi razlago naslova (titulus, na začetku). Trubar je lahko v razdelku
explanatio prebral tudi komentarje k posameznim značilnostim hebrej-
skih besed, kar mu je pri prevajanju omogočilo, da se je tu in tam lah-
ko približal hebrejskemu izvirniku, četudi ga ni razumel; Musculus je na-
mreč temeljito komentiral jezikovne značilnosti posameznih jezikov bi-
bličnega teksta in razlagal tudi teološki pomen nekaterih večpomenk.191
Poleg eksegetične vrednosti je bila Musculova izdaja za Trubarja dragoce-
na, ker vsebuje temeljit pregled nad izvirnikom in upošteva večino tedan-
jih prevodov psalterja, kajti švicarski filolog je mesta, kjer med posamezni-
mi prevodi prihaja do znatnih odstopanj, v razdelku lectio opremil z boga-
tim aparatom, ta pa je upošteval: 1) izvirno hebrejsko besedilo, 2) antični
grški prevod (Septuaginta), 3) antična prevoda v latinščino (Vulgata La-
tina in Hieronimus), 4) aramejski targum psalmov, 5) prevod v arabšči-
no in 6) kar šest novolatinskih prevodov. Le-ti so izšli od začetka 16. sto-
letja do leta 1543, ko pride v Zürichu na svetlo že omenjena latinska Bib-
lia Tigurina,192 za katero sta prevod psalmov oskrbela Leo Juda (Keller,
1482–1542)193 in Theodor Bibliander (Buchmann, 1504/1509–1564),194

190 Temeljno slovensko informacijo o omenjenem Musculovem delu in njegovem vplivu na Trubarjev
prevod psalterja glej v: K. Ahačič, n. d., 278, 279. Iz navedenega vira je povzet tudi celoten opis pre-
voda In sacrosanctum Davidis Psalterium Commentarii. Pri pisanju pričujoče monografije sem informa-
cije iz Ahačičevega dela mogel preveriti v popolni digitalizirani verziji integralnega izvirnega tiska
pod signaturo 2 Exeg. 378, ki jo je pripravila Bayerische Staatsbibliothek (Münchener Digitalisie-
rungsZentrum, Digitale Bibliothek).

191 K. Ahačič, n. d., 279.
192 K. Ahačič, n. d., 278.
193 Leo Juda je bil poleg Jeana Calvina in Ulricha Zwinglija eden najpomembnejših zgodnjih švicarskih

reformatorjev, kajti odločilno je prispeval k nastanku Züricher Kirchenordnung (1532) in Confessio Hel-
vetica prior (1536), že pred tem pa je po Zwinglijevi smrti za njegovega naslednika podprl mladega
Heinricha Bullingerja, naslednik Lea Jude na fari sv. Petra v Zürichu pa je postal Rudolf Gualther.
Glej Werner Raupp, Jud(ä), v: BBKL, Bd. XIV, Herzberg 1998 (ISBN 3-88309-073-5); navedeno po
.
194 F. W. Bautz, Bibliander, v: BBKL, Bd. I, Hamm 1990 (ISBN 3-88309-013-1); navedeno po utz.de/bbkl>.