Page 129 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 129
Pred Turki in papežniki nas brani, Gospod! 

sični filolog, kajti sodeloval je tudi pri züriški izdaji latinskega Svetega pis-
ma (1543), ki je vsebovala tudi Erazmov Novi testament v latinščini, in si-
cer prav v Gualtherjevi reviziji.185

Za Trubarja je predstavljal pomemben vir Gualtherjev Der Psalter
(Zürich 1558); v zvezi s tem delom Bullingerjevega krušnega sinu – gre za
prevod psalmov v nemščino – je naš reformator svojemu švicarskemu ko-
respondentu pisal, da mu je vodilo zastran strukture knjige, kajti po Gu-
altherjevem zgledu da daje »vsebinske preglede spredaj in pripombe na
rob, razlage pa na konec«. Toda dosedanje raziskave so pokazale, da je
Trubar Gualtherjevo strukturacijo besedila prevzel le delno, kajti duho-
ven iz Raščice je v svoji poslovenitvi opustil razlage k posameznim verzom,
kot jih ima Gualtherjev prevod, poleg tega pa med obema besediloma za-
stran uvodov v posamezne psalme menda naj ne bi bilo posebnega prevo-
dnega razmerja oz. ujemanja,186 je pa imel Trubar zagotovo tehten razlog,
da v pismu še posebej pozdravi »gospoda Waltherja«. Precej drugače je
z neposrednimi tekstovnimi vplivi Gualtherjevega nemškega psalterja na
Trubarjeve psalme, kajti v zvezi s tem so najnovejše raziskave pokazale, da
velja Gualtherjevemu besedilu pripisati kar 18–42 % prevodnih rešitev, ki
jih je najti pri Trubarju.187

Druga pomembna avtoriteta, ki je zaznamovala Trubarjevo sloven-
jenje psalterja, je bil Wolfgang Musculus (Müslin, Mäuslin; 1497–1563).
Tudi on je začel svojo življenjsko pot v skromnih razmerah, kajti njegov
oče je bil sodar, sin pa je živel kot popotni scholar, dokler ga s petnajstimi
leti niso sprejeli v benediktinski samostan Lixheim na Pfalškem. Tam je
začel študirati teologijo, pokazal pa je tudi veliko zanimanje za glasbo in
orglanje. Leta 1527 je bil izvoljen za samostanskega priorja, toda še iste-
ga leta je zaradi naklonjenosti protestantskemu verskemu nauku zapustil
samostan, odšel v Strassburg, kjer se je ob koncu leta poročil, preživljal pa
se je kot tkalec. Nato je delal kot pomočnik na župniji, nazadnje v stras-
sburški stolnici Cathédrale Notre-Dame-de-Strasbourg, v mestni okoli-
ci pa si je prizadeval za razširitev protestantskega gibanja. Kot teolog je
bil udeležen pri več pomembnih verskih pogajanjih (Wittenberg 1536;
Worms 1540/1541 in Regensburg 1541). Po razgibanem življenju in in-
telektualnem popotništvu v teh letih, ko se je gibal tudi v Zürichu, Baslu,
Konstanci in St. Gallnu, je leta 1549 prevzel profesuro teologije v Bernu,
v analih reformacijskega gibanja pa je ostal trajno zapisan kot pomemben

185 The Cambridge History of the Bible, vol. III: The West from the Reformation to the present Day, ur. S. L. Gre-
enslade, Cambridge 1963, 71.

186 F. Premk, n. d., 433.
187 Kozma Ahačič, Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem, Ljubljana 2007, 279.
   124   125   126   127   128   129   130   131   132   133   134