Page 106 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 106
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
Ljubljani, nakar ga je 25. septembra istega leta pokopal superintendent
protestantske cerkve na Kranjskem M. Krištof Spindler,132 toda šele po
dolgotrajnih pogajanjih se je sorodnikom ubitega posrečilo od Turkov
dobiti preparirano Herbartovo glavo in jo povrniti na Turjak. Ne za-
stonj: Ferhat paša je zanjo zahteval 20.000 zlatnikov.133 Novce je res do-
bil in dal z njimi v Banja Luki 1579. postaviti prostor za muslimansko
bogočastje.134 Tako je nastala Ferhadija, ki je bila do balkanskih vojn v
zadnjem desetletju prejšnjega stoletja ne le arhitekturno in urbanistič-
no jedro Banja Luke, temveč tudi eden najpomembnejših spomenikov
osmanske arhitekture 16. stoletja v Bosni in Hercegovini,135 njen usta-
novnik pa je dal v portal džamije, ki je nosila njegovo ime, zapisati na-
slednje besede:
»To častitljivo molilnico je dal v imenu Alahovem postaviti dobrotnik Fer-
hat beg, pomočnik verujočih. Z mečem je vklesal v marmor svoje ime in z
vojnim plenom jo je postavil ta izbrani mož. /.../ V imenu Alaha je zgrajeno
to mesto za vernike.«
Nič manjša nesreča ni Kranjce prizadela leto za tem. 1576. je namreč
na Kranjsko pridrlo 3000 vojščakov Ferhat paše, ki so na kranjski in hr-
vaški strani plenili, požigali in s seboj odgnali kar 4000 ujetnikov in
7000 glav živine. Nič bolje ni bilo dve leti zatem, ko so se konjeniki pod
praporci s polmesecem pojavili pred Metliko. Metličani se niso ustrašili
in se kar tako predali, toda po petih dneh bojev je turški vojni stroj vse-
eno naredil konec eni ključnih vojaških postojank za oskrbovanje Vojne
krajine. V tiskarni Janža Mandelca v Ljubljani so kot odziv na padec Me-
132 Superintendent Spindler je imel tedaj tudi posmrtno pridigo za Herbartom Turjaškim, ki je nato
še istega leta izšla v tiskarni Janža Mandelca. Njen naslov je Ain christliche Leichpredig bey der Begreb-
nus, weyland des Wolgebornen Herr, Herrn Hörwarden, freyherrn zu Auersperg in velja poleg sorodne-
ga spisa Jurija Khisla (Herbardi Aurspergy baronis etc. rerum domi militiaeque praeclarê gestarum gloria
praestantissimi, vita et mors: ad salutem et commodum patriae transacta, et in Coruatiae extremis finibus ad
Budatschkum X. Calend. Oct: in praelio aduersus Turcas, omnis memoriae crudeliss: Christianorum salutis
oppugnatores, gloriosissimè oppetita, 1575; nemška verzija je pri J. Mandelcu izšla leta 1576) pred knjigo
Jacoba Andreæa/Matije Trosta o Primožu Trubarju za prvo protestantsko biografijo pomembneža
s področja Kranjske. Theodor Elze, Die Superintendenten der evangelischen Kirche in Krain während der
sechzehnten Jahrhunderts, Wien 1863, 43; I. Voje, n. d., 98.
133 J. Gruden, n. d., 774−776.
134 Simbolika odsekanih glav sovražnika tudi katoliškim branilcem Notranje Avstrije ni bila tuja: de-
želni knez, avstrijski nadvojvoda Karel je namreč začel 13. julija 1579 na zemlji, ki jo je kupil od gro-
fov Zrinjskih, zidati Karlovec (Carolostadium, Karlstadt). Ta je kmalu postal sedež glavnega povelj-
nika Vojne krajine in najpomembnejša utrdba za obrambo Kranjske, toda nepremagljivost naj bi mu
zagotavljali prav posebni temelji – postavljen je bil namreč na 900 turških glav. J. Gruden, n. d., 778.
135 Ferhadija je bila uvrščena na Unescov seznam spomenikov kulturne dediščine, 7. maja 1993 so jo
z razstrelivom močno poškodovali srbski nacionalisti, kasneje pa so jo dale srbske oblasti v okviru
etničnega čiščenja podreti do tal, ruševine pa odpeljati na mestno smetišče.
Ljubljani, nakar ga je 25. septembra istega leta pokopal superintendent
protestantske cerkve na Kranjskem M. Krištof Spindler,132 toda šele po
dolgotrajnih pogajanjih se je sorodnikom ubitega posrečilo od Turkov
dobiti preparirano Herbartovo glavo in jo povrniti na Turjak. Ne za-
stonj: Ferhat paša je zanjo zahteval 20.000 zlatnikov.133 Novce je res do-
bil in dal z njimi v Banja Luki 1579. postaviti prostor za muslimansko
bogočastje.134 Tako je nastala Ferhadija, ki je bila do balkanskih vojn v
zadnjem desetletju prejšnjega stoletja ne le arhitekturno in urbanistič-
no jedro Banja Luke, temveč tudi eden najpomembnejših spomenikov
osmanske arhitekture 16. stoletja v Bosni in Hercegovini,135 njen usta-
novnik pa je dal v portal džamije, ki je nosila njegovo ime, zapisati na-
slednje besede:
»To častitljivo molilnico je dal v imenu Alahovem postaviti dobrotnik Fer-
hat beg, pomočnik verujočih. Z mečem je vklesal v marmor svoje ime in z
vojnim plenom jo je postavil ta izbrani mož. /.../ V imenu Alaha je zgrajeno
to mesto za vernike.«
Nič manjša nesreča ni Kranjce prizadela leto za tem. 1576. je namreč
na Kranjsko pridrlo 3000 vojščakov Ferhat paše, ki so na kranjski in hr-
vaški strani plenili, požigali in s seboj odgnali kar 4000 ujetnikov in
7000 glav živine. Nič bolje ni bilo dve leti zatem, ko so se konjeniki pod
praporci s polmesecem pojavili pred Metliko. Metličani se niso ustrašili
in se kar tako predali, toda po petih dneh bojev je turški vojni stroj vse-
eno naredil konec eni ključnih vojaških postojank za oskrbovanje Vojne
krajine. V tiskarni Janža Mandelca v Ljubljani so kot odziv na padec Me-
132 Superintendent Spindler je imel tedaj tudi posmrtno pridigo za Herbartom Turjaškim, ki je nato
še istega leta izšla v tiskarni Janža Mandelca. Njen naslov je Ain christliche Leichpredig bey der Begreb-
nus, weyland des Wolgebornen Herr, Herrn Hörwarden, freyherrn zu Auersperg in velja poleg sorodne-
ga spisa Jurija Khisla (Herbardi Aurspergy baronis etc. rerum domi militiaeque praeclarê gestarum gloria
praestantissimi, vita et mors: ad salutem et commodum patriae transacta, et in Coruatiae extremis finibus ad
Budatschkum X. Calend. Oct: in praelio aduersus Turcas, omnis memoriae crudeliss: Christianorum salutis
oppugnatores, gloriosissimè oppetita, 1575; nemška verzija je pri J. Mandelcu izšla leta 1576) pred knjigo
Jacoba Andreæa/Matije Trosta o Primožu Trubarju za prvo protestantsko biografijo pomembneža
s področja Kranjske. Theodor Elze, Die Superintendenten der evangelischen Kirche in Krain während der
sechzehnten Jahrhunderts, Wien 1863, 43; I. Voje, n. d., 98.
133 J. Gruden, n. d., 774−776.
134 Simbolika odsekanih glav sovražnika tudi katoliškim branilcem Notranje Avstrije ni bila tuja: de-
želni knez, avstrijski nadvojvoda Karel je namreč začel 13. julija 1579 na zemlji, ki jo je kupil od gro-
fov Zrinjskih, zidati Karlovec (Carolostadium, Karlstadt). Ta je kmalu postal sedež glavnega povelj-
nika Vojne krajine in najpomembnejša utrdba za obrambo Kranjske, toda nepremagljivost naj bi mu
zagotavljali prav posebni temelji – postavljen je bil namreč na 900 turških glav. J. Gruden, n. d., 778.
135 Ferhadija je bila uvrščena na Unescov seznam spomenikov kulturne dediščine, 7. maja 1993 so jo
z razstrelivom močno poškodovali srbski nacionalisti, kasneje pa so jo dale srbske oblasti v okviru
etničnega čiščenja podreti do tal, ruševine pa odpeljati na mestno smetišče.
