Page 89 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 89
enje za aktivno
državljanstvo
v šoli
Opredelitev družbenega udejstvovanja
Družbeno udejstvovanje se nanaša na vključevanje posameznikov v družbene proce-
se in sodelovanje v dejavnostih družbenih organizacij, institucij ali neformalnih skupin z
namenom vplivanja na dogajanje v družbi in spreminjanja položaja posameznih skupin ali
družbenih odnosov v lokalni skupnosti ali širši družbi (Adler in Goggin, 2005). Družbe-
no udejstvovanje vključuje sodelovanje v družbenopolitičnih dejavnostih, kot so prosto-
voljne dejavnosti, kolektivne družbenopolitične akcije ali sodelovanje v političnih inštitu-
cijah in političnih procesih, prav tako pa tudi različne individualne ali kolektivne oblike
izražanja, ki naslavljajo vprašanja javnega pomena.
V različne oblike družbenih dejavnosti se vključujejo tudi mladostniki in mladi odra-
sli, čeprav v manjšem obsegu, npr. v raziskavi družbenega udejstvovanja mladih v Ljublja-
ni je o vključevanju v prostovoljno delo poročala približno petina mladostnikov in mlajših
odraslih, v različne konvencionalne (glasovanja, volitve, kampanje) in alternativne oblike
političnega delovanja (podpisovanje peticij, protesti in demonstracije) pa približno tretji-
na mladostnikov in štiri petine mlajših odraslih (Gril, Klemenčič in Autor, 2009). Med
mladimi se širi polje političnega delovanja od konvencionalnih dejavnosti strank in voli-
tev k nekonvencionalnim oblikam, kot so npr. civilnodružbena in protestna gibanja, pro-
stovoljstvo ter spletne izmenjave stališč in organiziranja političnega delovanja (Gril, 2009;
Haste, 2010). Motivacija za družbeno delovanje prihaja iz osebnih povezav in želje vplivati
na javnost, bodisi izhaja iz zaznane socialne nepravičnosti ali rizika na svojem življenjskem
področju (Haste, 2010, str. 172). Analiza dejavnikov za vključevanje v prostovoljno delo
in politično delovanje, po katerih se razlikujejo mladi, ki se oz. se ne udejstvujejo, je poka-
zala, da so pomembni tako socialni motivi, kot motivi učenja spretnosti in znanj, njihova
državljanstvo
v šoli
Opredelitev družbenega udejstvovanja
Družbeno udejstvovanje se nanaša na vključevanje posameznikov v družbene proce-
se in sodelovanje v dejavnostih družbenih organizacij, institucij ali neformalnih skupin z
namenom vplivanja na dogajanje v družbi in spreminjanja položaja posameznih skupin ali
družbenih odnosov v lokalni skupnosti ali širši družbi (Adler in Goggin, 2005). Družbe-
no udejstvovanje vključuje sodelovanje v družbenopolitičnih dejavnostih, kot so prosto-
voljne dejavnosti, kolektivne družbenopolitične akcije ali sodelovanje v političnih inštitu-
cijah in političnih procesih, prav tako pa tudi različne individualne ali kolektivne oblike
izražanja, ki naslavljajo vprašanja javnega pomena.
V različne oblike družbenih dejavnosti se vključujejo tudi mladostniki in mladi odra-
sli, čeprav v manjšem obsegu, npr. v raziskavi družbenega udejstvovanja mladih v Ljublja-
ni je o vključevanju v prostovoljno delo poročala približno petina mladostnikov in mlajših
odraslih, v različne konvencionalne (glasovanja, volitve, kampanje) in alternativne oblike
političnega delovanja (podpisovanje peticij, protesti in demonstracije) pa približno tretji-
na mladostnikov in štiri petine mlajših odraslih (Gril, Klemenčič in Autor, 2009). Med
mladimi se širi polje političnega delovanja od konvencionalnih dejavnosti strank in voli-
tev k nekonvencionalnim oblikam, kot so npr. civilnodružbena in protestna gibanja, pro-
stovoljstvo ter spletne izmenjave stališč in organiziranja političnega delovanja (Gril, 2009;
Haste, 2010). Motivacija za družbeno delovanje prihaja iz osebnih povezav in želje vplivati
na javnost, bodisi izhaja iz zaznane socialne nepravičnosti ali rizika na svojem življenjskem
področju (Haste, 2010, str. 172). Analiza dejavnikov za vključevanje v prostovoljno delo
in politično delovanje, po katerih se razlikujejo mladi, ki se oz. se ne udejstvujejo, je poka-
zala, da so pomembni tako socialni motivi, kot motivi učenja spretnosti in znanj, njihova
