Page 171 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 171
dostniki, ki so soglašali ali zavrnili sprejemanje skupne odločitve v A različici di-
leme, se niso razlikovali od tistih, ki so reševali B različico. Argumenti kategorije druge-
ga reda, ki smo jo poimenovali 1. materialni razlogi, so nekoliko pogostejši pri B različici
vprašalnika ( χ2 = 5,75; p = ,017). Pri ostalih argumentih za sprejemanje skupne od-
(1,868)
ločitve pa se deleži odgovorov med obema različicama dileme ne razlikujejo. Prav tako ni
bilo razlik med A in B različico v številu argumentov, ki so jih navedli. Niti se ni razliko-
vala struktura različnih argumentov med različicama A in B. Solidarnost kot skupinska
norma je torej neodvisna od statusa prosilcev pomoči.
Soudeležba pomoči potrebnih pri odločanju
Na vprašanje »Ali naj bi upoštevali tudi predloge tistih dveh učencev, ki nimata denar-
ja?« so osnovnošolci in srednješolci enako pogosto odgovorili pritrdilno (OŠ: 87,8 %; SŠ:
90,4 %) oz. nikalno (OŠ: 12,2 %; SŠ: 9,6 %). Značilne razlike pa so se pokazale med dijaki
treh različnih smeri srednjih šol (χ2 (2,603) = 6,37; p = ,041; V = ,103). Gimnazijci (94 %) so
pogosteje soglašali z upoštevanjem predlogov tistih dveh učencev, ki nimata denarja, kot
dijaki drugih dveh smeri (88,6 % iz tehničnih šol in 87,2 % iz družboslovnih šol). Najve-
čji delež nesoglasij so izrazili dijaki družboslovnih smeri (12,8 %) v primerjavi z drugimi
(6,0 % iz gimnazij in 11,4 % iz tehničnih šol).
Večina mladostnikov (69,9 %) je navedla po en razlog za izbran odgovor (da ali ne).
Glede na število razlogov, ki so jih podali, se skupini osnovnošolcev in srednješolcev zna-
čilno razlikujeta ( χ2 = 95,08; p = ,000): več osnovnošolcev ni podalo nobenega razlo-
(3,868)
ga (24,8 %), srednješolci pa so v večjem deležu odgovarjali z dvema (23,3 %) ali tremi
(1,3 %) razlogi iz različnih kategorij.
Za ali proti udeležbi pomoči potrebnih pri skupinskem odločanju so mladostniki
navajali naslednje argumente, razvrščene v kategorije prvega in drugega reda:
§ Kategorija drugega reda »1. osebni položaj« je sestavljena iz kategorij razlogov
prvega reda za izbiro »Da, ker …«: 1. vsebina predloga (npr. imata lahko dobro ide-
jo; 14,5 %), 2. denar ni pogoj za mnenje (npr. ni njuna krivda; 3,9 %), 8. njun osebni
interes pri problemu (npr. gre za njiju; 27,9 %) in 12. osebnostne lastnosti pomoči po-
trebnih (npr. sta pametna; 0,2 %). Razloge, ki so se uvrstili v kategorijo 2, so pogo-
steje navajali srednješolci ( χ2 = 6,6 4; p = ,010), razloge kategorije 8 so prav ta ko
(1,868)
pogosteje navajali srednješolci ( χ2 = 13,15; p = ,000), razloge kategorije 12 pa
(1,868)
so navajali samo osnovnošolci ( χ2 = 5,07; p = ,024). V isto kategorijo drugega
(1,868)
reda (1. osebni položaj) smo združili tudi kategorije razlogov prvega reda za izbiro
leme, se niso razlikovali od tistih, ki so reševali B različico. Argumenti kategorije druge-
ga reda, ki smo jo poimenovali 1. materialni razlogi, so nekoliko pogostejši pri B različici
vprašalnika ( χ2 = 5,75; p = ,017). Pri ostalih argumentih za sprejemanje skupne od-
(1,868)
ločitve pa se deleži odgovorov med obema različicama dileme ne razlikujejo. Prav tako ni
bilo razlik med A in B različico v številu argumentov, ki so jih navedli. Niti se ni razliko-
vala struktura različnih argumentov med različicama A in B. Solidarnost kot skupinska
norma je torej neodvisna od statusa prosilcev pomoči.
Soudeležba pomoči potrebnih pri odločanju
Na vprašanje »Ali naj bi upoštevali tudi predloge tistih dveh učencev, ki nimata denar-
ja?« so osnovnošolci in srednješolci enako pogosto odgovorili pritrdilno (OŠ: 87,8 %; SŠ:
90,4 %) oz. nikalno (OŠ: 12,2 %; SŠ: 9,6 %). Značilne razlike pa so se pokazale med dijaki
treh različnih smeri srednjih šol (χ2 (2,603) = 6,37; p = ,041; V = ,103). Gimnazijci (94 %) so
pogosteje soglašali z upoštevanjem predlogov tistih dveh učencev, ki nimata denarja, kot
dijaki drugih dveh smeri (88,6 % iz tehničnih šol in 87,2 % iz družboslovnih šol). Najve-
čji delež nesoglasij so izrazili dijaki družboslovnih smeri (12,8 %) v primerjavi z drugimi
(6,0 % iz gimnazij in 11,4 % iz tehničnih šol).
Večina mladostnikov (69,9 %) je navedla po en razlog za izbran odgovor (da ali ne).
Glede na število razlogov, ki so jih podali, se skupini osnovnošolcev in srednješolcev zna-
čilno razlikujeta ( χ2 = 95,08; p = ,000): več osnovnošolcev ni podalo nobenega razlo-
(3,868)
ga (24,8 %), srednješolci pa so v večjem deležu odgovarjali z dvema (23,3 %) ali tremi
(1,3 %) razlogi iz različnih kategorij.
Za ali proti udeležbi pomoči potrebnih pri skupinskem odločanju so mladostniki
navajali naslednje argumente, razvrščene v kategorije prvega in drugega reda:
§ Kategorija drugega reda »1. osebni položaj« je sestavljena iz kategorij razlogov
prvega reda za izbiro »Da, ker …«: 1. vsebina predloga (npr. imata lahko dobro ide-
jo; 14,5 %), 2. denar ni pogoj za mnenje (npr. ni njuna krivda; 3,9 %), 8. njun osebni
interes pri problemu (npr. gre za njiju; 27,9 %) in 12. osebnostne lastnosti pomoči po-
trebnih (npr. sta pametna; 0,2 %). Razloge, ki so se uvrstili v kategorijo 2, so pogo-
steje navajali srednješolci ( χ2 = 6,6 4; p = ,010), razloge kategorije 8 so prav ta ko
(1,868)
pogosteje navajali srednješolci ( χ2 = 13,15; p = ,000), razloge kategorije 12 pa
(1,868)
so navajali samo osnovnošolci ( χ2 = 5,07; p = ,024). V isto kategorijo drugega
(1,868)
reda (1. osebni položaj) smo združili tudi kategorije razlogov prvega reda za izbiro
