Page 170 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 170
azdelitev deležev različnih kategorij argumentov se razlikuje glede na to, ali so to
razlogi za izbiro »da« ali za »ne« pri sprejemanju skupne odločitve razreda ( χ2 =
(5,824)
373,81; p = ,000). Pri argumentih za odgovor »da« so odgovori pogostejši v kategorijah 2
(potrebe), 4 (razredna skupnost) in 5 (norme), pri argumentih za odgovor »ne« pa so po-
gostejši odgovori v kategorijah 1 (materialni razlog) in 3 (dober namen). Mladostniki, ki
sprejemajo normo solidarnosti v skupini, njeno uresničevanje utemeljujejo s prepoznanimi
potrebami, razredno pripadnostjo in družbenimi normami, ki vzdržujejo odnose v skupi-
ni/razredu. Tisti pa, ki jo zavračajo, solidarnost utemeljijo na materialnih okoliščinah in
moralnosti pomočnikov. Razlika odraža različno pojmovanje solidarnosti kot skupinsko
normo ali individualno odločitev.
Slika 26: Distribucija argumentov solidarnosti v osnovni in srednji šoli (predstavljeni so
argumenti po kategorijah 2. reda).
Porazdelitev deležev argumentov v različnih kategorijah za (ne)sprejemanje skupinske so-
lidarnosti se je med osnovnošolci in srednješolci statistično značilno razlikovala (χ2 =
(5,868)
28,50; p = ,000). Osnovnošolci so v večjem deležu svoj odgovor argumentirali s kategorijama
2 (potrebe) in 13 (ne vem, neustrezno), srednješolci pa s kategorijama 1 (materialni razlogi) in
3 (dober namen). Ta rezultat kaže, da so mlajši mladostniki utemeljevali normo solidarnosti
na drugih izhodiščih kot starejši mladostniki, kar odraža razlike v zavzeti socialni perspek-
tivi. Mlajši so solidarnost utemeljili z gledišča osebnih potreb prosilcev pomoči, starejši pa z
gledišča moralnosti pomočnikov in materialnih okoliščin, ki pojasnjujejo nastali problem.
razlogi za izbiro »da« ali za »ne« pri sprejemanju skupne odločitve razreda ( χ2 =
(5,824)
373,81; p = ,000). Pri argumentih za odgovor »da« so odgovori pogostejši v kategorijah 2
(potrebe), 4 (razredna skupnost) in 5 (norme), pri argumentih za odgovor »ne« pa so po-
gostejši odgovori v kategorijah 1 (materialni razlog) in 3 (dober namen). Mladostniki, ki
sprejemajo normo solidarnosti v skupini, njeno uresničevanje utemeljujejo s prepoznanimi
potrebami, razredno pripadnostjo in družbenimi normami, ki vzdržujejo odnose v skupi-
ni/razredu. Tisti pa, ki jo zavračajo, solidarnost utemeljijo na materialnih okoliščinah in
moralnosti pomočnikov. Razlika odraža različno pojmovanje solidarnosti kot skupinsko
normo ali individualno odločitev.
Slika 26: Distribucija argumentov solidarnosti v osnovni in srednji šoli (predstavljeni so
argumenti po kategorijah 2. reda).
Porazdelitev deležev argumentov v različnih kategorijah za (ne)sprejemanje skupinske so-
lidarnosti se je med osnovnošolci in srednješolci statistično značilno razlikovala (χ2 =
(5,868)
28,50; p = ,000). Osnovnošolci so v večjem deležu svoj odgovor argumentirali s kategorijama
2 (potrebe) in 13 (ne vem, neustrezno), srednješolci pa s kategorijama 1 (materialni razlogi) in
3 (dober namen). Ta rezultat kaže, da so mlajši mladostniki utemeljevali normo solidarnosti
na drugih izhodiščih kot starejši mladostniki, kar odraža razlike v zavzeti socialni perspek-
tivi. Mlajši so solidarnost utemeljili z gledišča osebnih potreb prosilcev pomoči, starejši pa z
gledišča moralnosti pomočnikov in materialnih okoliščin, ki pojasnjujejo nastali problem.
