Page 153 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 153
delijo med razred in onadva učenca, 3. naj učenca sama prispevata, 4. naj prispeva tre-
tja oseba (šolski sklad, sponzorji, šola), ali kombinacije teh odgovorov – 5. razred, onadva
in tretja oseba ali 6. razred in onadva. Posamezni primeri rešitev, ki sodijo v vsako katego-
rijo so navedeni v tabeli 3.
V vsaki od kategorij drugega reda so združeni odgovori kategorij prvega reda, in sicer:
§ V kategorijo drugega reda »1. razred« so združene naslednje kategorije prvega
reda: 1. vsi/vsak prispeva (zberejo/darujejo/dajo sošolci/cel razred), 2. posodijo sošolci
(kasneje učenca vrneta), 5. skupna akcija razreda (prireditev, prodaja, zbiranje papir-
ja) in 9. izberejo cenejši izlet (in si lahko plačata sama). Najpogostejši je bil odgovor 1.
vsi/vsak prispeva (47,6 %); naslednji najpogostejši je bil odgovor 5 (9,6 %), nato odgo-
vor 9 (6,5 %; pogosteje so ga navajali srednješolci kot osnovnošolci ( χ2 = 13,25; p
(1,868)
= ,000)) in najredkeje odgovor 2 (4,0 %).
§ V kategorijo drugega reda »2. oni in mi« sta združeni kategoriji prvega reda: 3.
pol dajo sošolci, pol plačata sama (3,9 %) in 6. prispeva, kdor želi/lahko (tisti, ki ima de-
nar; kolega; sošolec, ki želi; sošolci, ki lahko; 5,6 %; to rešitev so pogosteje navajali
§osnoKvnatoešgoolcriijkoodtrduijgaekgia(rχe2(d1,a868») 3=. 15,63; p = ,000)). kategoriji prvega reda: 7. naj se
sama« sestavljata
sama znajdeta/odločita (naj se zaposlita, naj se pogovorita s starši; 3,5%) in 8. naj ne
gresta na izlet (7,4%; slednjo so pogosteje navajali dijaki kot učenci ( χ2 = 6,94; p =
(1,868)
0,008)).
§ Kategorija drugega reda »4. tretja oseba« je enaka kategoriji prvega reda 4. tretja
oseba plača (šolski sklad, šola, učitelj, sponzor), ki jo je navedlo 19,6 % udeležencev.
§ Kategorijo drugega reda »13. ne vem/neustrezno« pa sestavljata kategoriji 10. ni
konkretne rešitve (pogovorili bi se v razredu; 2,0 %; pogosteje so jo navajali srednješol-
ci ( χ2 = 4,31; p = 0,038)) in kategorija 13. ne vem/neustrezno, (navedlo jo je 1,2 %
(1,868)
mladostnikov, vsi med temi so bili osnovnošolci).
§ Ker se kategorije med seboj ne izključujejo in je lahko posamezni učenec/dijak od-
govoril z odgovori, ki spadajo v več kategorij hkrati, smo v drugem redu oblikovali tudi
dve kategoriji, ki združujeta kombinacije dveh različnih kategorij prvega reda. Katego-
rija 5 vključuje kombinacije odgovorov prvega reda 1 in 4, 2 in 4 ali 3 in 4 in torej pred-
stavlja rešitev, pri kateri sodelujejo poleg učencev in razreda tudi tretja oseba (npr. šolski
sklad, sponzor). Kategorija 6 pa vključuje kombinacije odgovorov prvega reda 1 in 2, 1
in 3 ali 2 in 3, torej rešitev, pri kateri sodelujejo razred in učenca brez denarja.
tja oseba (šolski sklad, sponzorji, šola), ali kombinacije teh odgovorov – 5. razred, onadva
in tretja oseba ali 6. razred in onadva. Posamezni primeri rešitev, ki sodijo v vsako katego-
rijo so navedeni v tabeli 3.
V vsaki od kategorij drugega reda so združeni odgovori kategorij prvega reda, in sicer:
§ V kategorijo drugega reda »1. razred« so združene naslednje kategorije prvega
reda: 1. vsi/vsak prispeva (zberejo/darujejo/dajo sošolci/cel razred), 2. posodijo sošolci
(kasneje učenca vrneta), 5. skupna akcija razreda (prireditev, prodaja, zbiranje papir-
ja) in 9. izberejo cenejši izlet (in si lahko plačata sama). Najpogostejši je bil odgovor 1.
vsi/vsak prispeva (47,6 %); naslednji najpogostejši je bil odgovor 5 (9,6 %), nato odgo-
vor 9 (6,5 %; pogosteje so ga navajali srednješolci kot osnovnošolci ( χ2 = 13,25; p
(1,868)
= ,000)) in najredkeje odgovor 2 (4,0 %).
§ V kategorijo drugega reda »2. oni in mi« sta združeni kategoriji prvega reda: 3.
pol dajo sošolci, pol plačata sama (3,9 %) in 6. prispeva, kdor želi/lahko (tisti, ki ima de-
nar; kolega; sošolec, ki želi; sošolci, ki lahko; 5,6 %; to rešitev so pogosteje navajali
§osnoKvnatoešgoolcriijkoodtrduijgaekgia(rχe2(d1,a868») 3=. 15,63; p = ,000)). kategoriji prvega reda: 7. naj se
sama« sestavljata
sama znajdeta/odločita (naj se zaposlita, naj se pogovorita s starši; 3,5%) in 8. naj ne
gresta na izlet (7,4%; slednjo so pogosteje navajali dijaki kot učenci ( χ2 = 6,94; p =
(1,868)
0,008)).
§ Kategorija drugega reda »4. tretja oseba« je enaka kategoriji prvega reda 4. tretja
oseba plača (šolski sklad, šola, učitelj, sponzor), ki jo je navedlo 19,6 % udeležencev.
§ Kategorijo drugega reda »13. ne vem/neustrezno« pa sestavljata kategoriji 10. ni
konkretne rešitve (pogovorili bi se v razredu; 2,0 %; pogosteje so jo navajali srednješol-
ci ( χ2 = 4,31; p = 0,038)) in kategorija 13. ne vem/neustrezno, (navedlo jo je 1,2 %
(1,868)
mladostnikov, vsi med temi so bili osnovnošolci).
§ Ker se kategorije med seboj ne izključujejo in je lahko posamezni učenec/dijak od-
govoril z odgovori, ki spadajo v več kategorij hkrati, smo v drugem redu oblikovali tudi
dve kategoriji, ki združujeta kombinacije dveh različnih kategorij prvega reda. Katego-
rija 5 vključuje kombinacije odgovorov prvega reda 1 in 4, 2 in 4 ali 3 in 4 in torej pred-
stavlja rešitev, pri kateri sodelujejo poleg učencev in razreda tudi tretja oseba (npr. šolski
sklad, sponzor). Kategorija 6 pa vključuje kombinacije odgovorov prvega reda 1 in 2, 1
in 3 ali 2 in 3, torej rešitev, pri kateri sodelujejo razred in učenca brez denarja.
