Page 151 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 151
pri preferenci v tipu družbenega udejstvovanja verjetno posredno vpliva razlika v pro-
socialni usmerjenosti, ki dekleta usmerja bolj v skupnostno delo.
Družbeno razumevanje in udejstvovanje
Med Američani družbeno udejstvovanje izhaja predvsem iz njihovih prepričanj o od-
govornosti do participacije in motiv prispevati svoj del k skupnemu dobremu (Verba, Sc-
hlozman in Brady, 1995). Družbeno udejstvovanje utemeljujejo z moralnimi vrednotami
ali socialno odgovornostjo. Podobno je tudi v drugih državah v Evropi, ZDA, Južni Afriki
(Flanagan, Jonsson, Botcheva, Csapo, Bowes in Macek, 1998): mladi, ki so predani druž-
benim ciljem, kot je izboljšanje skupnosti ali pomoč revnim, so bolj vključeni v prostovolj-
ne dejavnosti. Tudi v Čilu, Estoniji, Finski, Grčiji, Švici in ZDA se pojmovanja ustreznih
norm in prepričanj o tem, kaj pomeni biti dober državljan, povezujejo z njihovo pripravlje-
nostjo za politično participacijo (na volitvah, v strankah) in prostovoljno delo (Richard-
son in Torney-Purta, 2008).
V raziskavi med ljubljanskimi mladostniki se je pokazalo, da razlike v razumevanju
družbenega udejstvovanja napovedujejo vrsto dejavnosti, v katere se vključujejo (Gril in
Autor, 2010). Mladostniki s pozitivnejšimi stališči do konvencionalne politične participa-
cije in tisti, ki pogosteje spremljajo novice in zaznavajo več kulturnih problemov, več mo-
žnosti za družbeno politično udejstvovanje ter manj individualnih ovir za participacijo, se
pogosteje udejstvujejo v političnih dejavnostih. Mladostniki s pozitivnejšimi stališči do
družbenega udejstvovanja v organizacijah in skupnosti in tisti, ki zaznavajo več individu-
alnih problemov, več možnosti za družbeno politično udejstvovanje ter manj individual-
nih ovir za participacijo, se pogosteje vključujejo v prostovoljno delo.
Družbeno udejstvovanje se povezuje tudi z drugimi družbenimi prepričanji, kot je
npr. družbeno zaupanje, ki odraža prepričanje v dobro med ljudmi (Flanagan, 2003); ti-
sti, ki imajo višje zaupanje, se bolj vključujejo v dejavnosti družbenih organizacij in prosto-
voljno delo, kar pa povratno zvišuje njihovo družbeno zaupanje (Flanagan, Gill in Gallay,
2005). Tudi mladostniki, ki bolje artikulirajo pojem demokracija, so pogosteje vključeni
v družbene dejavnosti v skupnosti in izvenšolske dejavnosti v šoli; pojmovanje demokraci-
je pa se ne povezuje z vključevanjem v religiozne institucije (Flanagan in dr., 2005). Mla-
dostniki, ki so opravljali prostovoljno delo v kuhinji za brezdomce, so v refleksijah ome-
njali več družbenih vplivov na položaj brezdomcev, kot so socialna pravičnost, družbena
odgovornost, družba in politični procesi (Yates in Youniss, 1996). Mladostniki, ki so bili
vključeni v državljanske in organizirane dejavnosti, so razumeli delo v skupnosti, politič-
no vključevanje in socialna gibanja kot bolj obvezujoča in spoštovana (Metzger in Smeta-
socialni usmerjenosti, ki dekleta usmerja bolj v skupnostno delo.
Družbeno razumevanje in udejstvovanje
Med Američani družbeno udejstvovanje izhaja predvsem iz njihovih prepričanj o od-
govornosti do participacije in motiv prispevati svoj del k skupnemu dobremu (Verba, Sc-
hlozman in Brady, 1995). Družbeno udejstvovanje utemeljujejo z moralnimi vrednotami
ali socialno odgovornostjo. Podobno je tudi v drugih državah v Evropi, ZDA, Južni Afriki
(Flanagan, Jonsson, Botcheva, Csapo, Bowes in Macek, 1998): mladi, ki so predani druž-
benim ciljem, kot je izboljšanje skupnosti ali pomoč revnim, so bolj vključeni v prostovolj-
ne dejavnosti. Tudi v Čilu, Estoniji, Finski, Grčiji, Švici in ZDA se pojmovanja ustreznih
norm in prepričanj o tem, kaj pomeni biti dober državljan, povezujejo z njihovo pripravlje-
nostjo za politično participacijo (na volitvah, v strankah) in prostovoljno delo (Richard-
son in Torney-Purta, 2008).
V raziskavi med ljubljanskimi mladostniki se je pokazalo, da razlike v razumevanju
družbenega udejstvovanja napovedujejo vrsto dejavnosti, v katere se vključujejo (Gril in
Autor, 2010). Mladostniki s pozitivnejšimi stališči do konvencionalne politične participa-
cije in tisti, ki pogosteje spremljajo novice in zaznavajo več kulturnih problemov, več mo-
žnosti za družbeno politično udejstvovanje ter manj individualnih ovir za participacijo, se
pogosteje udejstvujejo v političnih dejavnostih. Mladostniki s pozitivnejšimi stališči do
družbenega udejstvovanja v organizacijah in skupnosti in tisti, ki zaznavajo več individu-
alnih problemov, več možnosti za družbeno politično udejstvovanje ter manj individual-
nih ovir za participacijo, se pogosteje vključujejo v prostovoljno delo.
Družbeno udejstvovanje se povezuje tudi z drugimi družbenimi prepričanji, kot je
npr. družbeno zaupanje, ki odraža prepričanje v dobro med ljudmi (Flanagan, 2003); ti-
sti, ki imajo višje zaupanje, se bolj vključujejo v dejavnosti družbenih organizacij in prosto-
voljno delo, kar pa povratno zvišuje njihovo družbeno zaupanje (Flanagan, Gill in Gallay,
2005). Tudi mladostniki, ki bolje artikulirajo pojem demokracija, so pogosteje vključeni
v družbene dejavnosti v skupnosti in izvenšolske dejavnosti v šoli; pojmovanje demokraci-
je pa se ne povezuje z vključevanjem v religiozne institucije (Flanagan in dr., 2005). Mla-
dostniki, ki so opravljali prostovoljno delo v kuhinji za brezdomce, so v refleksijah ome-
njali več družbenih vplivov na položaj brezdomcev, kot so socialna pravičnost, družbena
odgovornost, družba in politični procesi (Yates in Youniss, 1996). Mladostniki, ki so bili
vključeni v državljanske in organizirane dejavnosti, so razumeli delo v skupnosti, politič-
no vključevanje in socialna gibanja kot bolj obvezujoča in spoštovana (Metzger in Smeta-
