Page 152 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 152
2009). Povezanost je bila področno specifična: tisto vrsto družbenega udejstvovanja,
ki so sami prakticirali, so tudi višje vrednotili.
Tudi večja osebna pomembnost političnih dogodkov (kot so vietnamska vojna ali gi-
banja za družbeno pravičnost) se je povezovala s pogostejšim sodelovanjem v civilnodruž-
benih gibanjih za socialno pravičnost ali pravice žensk (Duncan in Stewart, 2007). Ali pa
interpretacije aktualnih političnih dogodkov (11. september v ZDA), ki so se povezovale s
političnimi stališči mladostnikov (Sherrod, Quinones in Davita, 2004). Tudi zavedanje, da
so politična vprašanja kontroverzna, je koreliralo s politično participacijo (Jennings, 2002).
Razumevanje odločanja v skupini
V slovenski študiji smo med mladostniki v osnovnih in srednjih šolah preverjali ra-
zumevanje procesov skupinskega odločanja. Na ta način smo merili kognitivno kompo-
nento njihovih komunikacijskih in državljanskih kompetenc, in sicer z metodo reševanja
konkretnega primera skupinskega odločanja. Z analizo njihovih odgovorov smo preuče-
vali način razumevanja skupinskega reševanja konfliktov in argumente, s katerimi opravi-
čujejo in pojasnjujejo svoja stališča glede preferenčnih načinov dogovarjanja v skupini ter
pogojev skupinskega reševanja problemov.
Da bi preverili, kako mladostniki razumejo odločanje v skupini, smo jim predstavili
hipotetično dilemo, ko se razred odloča za končni izlet, vendar dva učenca ne moreta pri-
spevati ustrezne količine denarja. Variirali smo pogoj solidarnosti v dveh različicah dile-
me z različnim statusom učencev, ki potrebujeta pomoč: A) V razredu sta dva učenca, ki
jima starši ne bi zmogli plačati izleta, ker nimajo dovolj denarja; B) V razredu sta dva učen-
ca športnika, ki jim starši ne bi zmogli plačati izleta, ker so jima že plačali trening z repre-
zentanco v tujini. Nato so učenci in dijaki v prostih odgovorih predlagali rešitve problema,
kako pridobiti denar za ta dva učenca, in jih utemeljili ter odgovarjali še na druga vpraša-
nja vezana na soodločanje v skupini.
Za posamezna vprašanja smo vsebinsko istovrstne odgovore združili v posamezne katego-
rije, v katere smo potem razvrščali (kodirali) odgovore vseh mladostnikov. Nato smo te kate-
gorije združili v širše kategorije drugega reda, ki smo jih vključili v nadaljnje statistične analize
povezanosti z odgovori na druga vprašanja. V nadaljevanju so za vsako vprašanje predstavlje-
ni primeri odgovorov po posameznih kategorijah in združevanje le-teh v višji red kategorij.
Predlagane rešitve dileme solidarnosti v skupini
Mladostniki so predlagali različne rešitve predstavljene dileme – kako zbrati denar za
končni izlet za dva učenca, ki ga ne moreta prispevati: 1. naj prispeva razred, 2. naj stroške
ki so sami prakticirali, so tudi višje vrednotili.
Tudi večja osebna pomembnost političnih dogodkov (kot so vietnamska vojna ali gi-
banja za družbeno pravičnost) se je povezovala s pogostejšim sodelovanjem v civilnodruž-
benih gibanjih za socialno pravičnost ali pravice žensk (Duncan in Stewart, 2007). Ali pa
interpretacije aktualnih političnih dogodkov (11. september v ZDA), ki so se povezovale s
političnimi stališči mladostnikov (Sherrod, Quinones in Davita, 2004). Tudi zavedanje, da
so politična vprašanja kontroverzna, je koreliralo s politično participacijo (Jennings, 2002).
Razumevanje odločanja v skupini
V slovenski študiji smo med mladostniki v osnovnih in srednjih šolah preverjali ra-
zumevanje procesov skupinskega odločanja. Na ta način smo merili kognitivno kompo-
nento njihovih komunikacijskih in državljanskih kompetenc, in sicer z metodo reševanja
konkretnega primera skupinskega odločanja. Z analizo njihovih odgovorov smo preuče-
vali način razumevanja skupinskega reševanja konfliktov in argumente, s katerimi opravi-
čujejo in pojasnjujejo svoja stališča glede preferenčnih načinov dogovarjanja v skupini ter
pogojev skupinskega reševanja problemov.
Da bi preverili, kako mladostniki razumejo odločanje v skupini, smo jim predstavili
hipotetično dilemo, ko se razred odloča za končni izlet, vendar dva učenca ne moreta pri-
spevati ustrezne količine denarja. Variirali smo pogoj solidarnosti v dveh različicah dile-
me z različnim statusom učencev, ki potrebujeta pomoč: A) V razredu sta dva učenca, ki
jima starši ne bi zmogli plačati izleta, ker nimajo dovolj denarja; B) V razredu sta dva učen-
ca športnika, ki jim starši ne bi zmogli plačati izleta, ker so jima že plačali trening z repre-
zentanco v tujini. Nato so učenci in dijaki v prostih odgovorih predlagali rešitve problema,
kako pridobiti denar za ta dva učenca, in jih utemeljili ter odgovarjali še na druga vpraša-
nja vezana na soodločanje v skupini.
Za posamezna vprašanja smo vsebinsko istovrstne odgovore združili v posamezne katego-
rije, v katere smo potem razvrščali (kodirali) odgovore vseh mladostnikov. Nato smo te kate-
gorije združili v širše kategorije drugega reda, ki smo jih vključili v nadaljnje statistične analize
povezanosti z odgovori na druga vprašanja. V nadaljevanju so za vsako vprašanje predstavlje-
ni primeri odgovorov po posameznih kategorijah in združevanje le-teh v višji red kategorij.
Predlagane rešitve dileme solidarnosti v skupini
Mladostniki so predlagali različne rešitve predstavljene dileme – kako zbrati denar za
končni izlet za dva učenca, ki ga ne moreta prispevati: 1. naj prispeva razred, 2. naj stroške
