Page 67 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 67
drugim predmetom, denimo, slovenščini, ki – če izhajamo iz analize predpisanega uč-
nega načrta –, tovrstnega vidika prav tako ne obravnava v celoviti in sistematični obliki.
Da gre vendarle za pomembne elemente izobraževanja za demokratično državljanstvo,
ki po svojem pomenu presegajo strogi šolski okvir, kažejo tudi sklepne ugotovitve udele-
žencev posveta v Državnem svetu RS o argumentaciji in retoriki v slovenski politiki in jav-
nem prostoru,10 kjer so v luči teze, da v slovenskih politični razpravah primanjkuje dobre
argumentacije in da jo pogosto nadomešča argument moči, med drugim zapisali:
Med kratkoročnimi ukrepi, ki lahko pripomorejo k izboljšanju retorično- argumentativnih spo-
sobnosti in dvigu kulture dialoga in polemike, je brez dvoma strokovno usposabljanje (predava-
nja, tečaji, delavnice) s področja retorike in argumentacije. Tako za politike (in poslance), v širšem
oziru pa za učence, dijake in študente v javnem šolstvu. Retorika in argumentacija bi morali postati sestavni
in nujni del kurikulov v osnovnih šolah, srednjih šolah in na univerzi.
Retorično-argumentativna usposobljenost in ozaveščenost državljanov in državljank bi, posle-
dično, lahko pripeljala tudi do njihovega intenzivnejšega in samozavestnejšega sodelovanja v
procesih odločanja. Namreč, na eni strani imajo politični akterji tako rekoč monopol nad jav-
no besedo, pri tem jim izdatno pomaga novinarski ceh; na drugi strani potekajo zelo močni pro-
cesi de-politizacije političnega establišmenta. Rezultat je, da se politične debate odpirajo zunaj
političnih in ideoloških aparatov, torej zunaj uradne javnosti, kar pa močno zavira spodobnost
družbe, da se ustrezno odziva na zgodovinske pritiske in procese. (Flajšman, 2009: 85; vsi pou-
darki so naši.)
10 Posvet, ki sta ga organizirala Državni svet Republike Slovenije in Liberalna akademija, je potekal 9. 4. 2009.
nega načrta –, tovrstnega vidika prav tako ne obravnava v celoviti in sistematični obliki.
Da gre vendarle za pomembne elemente izobraževanja za demokratično državljanstvo,
ki po svojem pomenu presegajo strogi šolski okvir, kažejo tudi sklepne ugotovitve udele-
žencev posveta v Državnem svetu RS o argumentaciji in retoriki v slovenski politiki in jav-
nem prostoru,10 kjer so v luči teze, da v slovenskih politični razpravah primanjkuje dobre
argumentacije in da jo pogosto nadomešča argument moči, med drugim zapisali:
Med kratkoročnimi ukrepi, ki lahko pripomorejo k izboljšanju retorično- argumentativnih spo-
sobnosti in dvigu kulture dialoga in polemike, je brez dvoma strokovno usposabljanje (predava-
nja, tečaji, delavnice) s področja retorike in argumentacije. Tako za politike (in poslance), v širšem
oziru pa za učence, dijake in študente v javnem šolstvu. Retorika in argumentacija bi morali postati sestavni
in nujni del kurikulov v osnovnih šolah, srednjih šolah in na univerzi.
Retorično-argumentativna usposobljenost in ozaveščenost državljanov in državljank bi, posle-
dično, lahko pripeljala tudi do njihovega intenzivnejšega in samozavestnejšega sodelovanja v
procesih odločanja. Namreč, na eni strani imajo politični akterji tako rekoč monopol nad jav-
no besedo, pri tem jim izdatno pomaga novinarski ceh; na drugi strani potekajo zelo močni pro-
cesi de-politizacije političnega establišmenta. Rezultat je, da se politične debate odpirajo zunaj
političnih in ideoloških aparatov, torej zunaj uradne javnosti, kar pa močno zavira spodobnost
družbe, da se ustrezno odziva na zgodovinske pritiske in procese. (Flajšman, 2009: 85; vsi pou-
darki so naši.)
10 Posvet, ki sta ga organizirala Državni svet Republike Slovenije in Liberalna akademija, je potekal 9. 4. 2009.
