Page 69 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 69
navanje ter raba
retorike in argumentacije
med slovenskimi učitelji
Empirična raziskava
Vloga retorike in argumentacije, če ju pojmujemo kot posebni obliki oziroma učinka
jezikovne rabe, je v pedagoškem diskurzu večplastna. Slednji je namreč »mesto in hkrati
sredstvo izvajanja pedagoških dejavnosti« (Žagar Ž. in Domajnko, 2006: 7) in temelji na
aktivnem skupnem oblikovanju učne situacije in znanja, ki nastaja v interakciji med uči-
teljem in učencem (prim. Marentič Požarnik in Plut Pregelj, 2009: 13). Zlasti individual-
no znanje kot eden temeljnih izobraževalnih ciljev je »rezultat procesa, v katerega je uče-
nec aktivno vpleten« (ibid.: 13), zato je retoriko in argumentacijo treba razumeti kot eni
od ključnih strategij, ki pomagata pri osmišljanju znanja. V prejšnjih dveh poglavjih smo
vlogo in pomen obeh veščin nekoliko osvetlili na kurikularni ravni oziroma v kontekstu
predpisanih učnih vsebin in metod s posebnim poudarkom na izobraževanju za demokra-
tično državljanstvo. Toda, kot smo nakazali že v uvodnem poglavju, predstavlja pedagoški
diskurz tudi neposredno učno situacijo, v kateri retorika in argumentacija (zaradi interak-
cije med učitelji in učenci) prihajata v ospredje kot ključni strategiji uspešnega in učinkovi-
tega komuniciranja. V tem pogledu omogočata tako uspešno sooblikovanje oziroma usva-
janje znanja, kot vplivata na naravo in kvaliteto odnosov med udeleženci pedagoškega pro-
cesa ter njihovo uspešno udejstvovanje v širšem družbenem smislu. Zato je za celovitejši
oris vloge in pomena retorike in argumentacije v pedagoškem diskurzu treba obe veščini
predstaviti tudi na ravni njune neposredne (ne)uporabe v šoli kot izobraževalni instituciji.
V sodelovanju z osnovnimi in srednjimi šolami v Sloveniji, smo tako izvedli temat-
sko kompleksnejšo raziskavo, ki je izhajala iz treh vsebinskih področij, pri čemer je ene-
ga od njih predstavljala tudi raba retorično – argumentativnih principov v šoli.1 Celotna
raziskava je temeljila na preučevanju vloge šole pri spoznavanju medkulturnosti, spodbuja-
1 Podrobno predstavitev raziskave in njenih rezultatov je mogoče najti v Gril (2011).
retorike in argumentacije
med slovenskimi učitelji
Empirična raziskava
Vloga retorike in argumentacije, če ju pojmujemo kot posebni obliki oziroma učinka
jezikovne rabe, je v pedagoškem diskurzu večplastna. Slednji je namreč »mesto in hkrati
sredstvo izvajanja pedagoških dejavnosti« (Žagar Ž. in Domajnko, 2006: 7) in temelji na
aktivnem skupnem oblikovanju učne situacije in znanja, ki nastaja v interakciji med uči-
teljem in učencem (prim. Marentič Požarnik in Plut Pregelj, 2009: 13). Zlasti individual-
no znanje kot eden temeljnih izobraževalnih ciljev je »rezultat procesa, v katerega je uče-
nec aktivno vpleten« (ibid.: 13), zato je retoriko in argumentacijo treba razumeti kot eni
od ključnih strategij, ki pomagata pri osmišljanju znanja. V prejšnjih dveh poglavjih smo
vlogo in pomen obeh veščin nekoliko osvetlili na kurikularni ravni oziroma v kontekstu
predpisanih učnih vsebin in metod s posebnim poudarkom na izobraževanju za demokra-
tično državljanstvo. Toda, kot smo nakazali že v uvodnem poglavju, predstavlja pedagoški
diskurz tudi neposredno učno situacijo, v kateri retorika in argumentacija (zaradi interak-
cije med učitelji in učenci) prihajata v ospredje kot ključni strategiji uspešnega in učinkovi-
tega komuniciranja. V tem pogledu omogočata tako uspešno sooblikovanje oziroma usva-
janje znanja, kot vplivata na naravo in kvaliteto odnosov med udeleženci pedagoškega pro-
cesa ter njihovo uspešno udejstvovanje v širšem družbenem smislu. Zato je za celovitejši
oris vloge in pomena retorike in argumentacije v pedagoškem diskurzu treba obe veščini
predstaviti tudi na ravni njune neposredne (ne)uporabe v šoli kot izobraževalni instituciji.
V sodelovanju z osnovnimi in srednjimi šolami v Sloveniji, smo tako izvedli temat-
sko kompleksnejšo raziskavo, ki je izhajala iz treh vsebinskih področij, pri čemer je ene-
ga od njih predstavljala tudi raba retorično – argumentativnih principov v šoli.1 Celotna
raziskava je temeljila na preučevanju vloge šole pri spoznavanju medkulturnosti, spodbuja-
1 Podrobno predstavitev raziskave in njenih rezultatov je mogoče najti v Gril (2011).
