Page 64 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 64
j ali manj implicitno (z izjemo rabe izraza argument in njegovih izpeljank, za katerega
pa ni vedno jasno, kaj natanko pomeni) in na ravni kompetenc ter učnih pristopov, ne pa
kot del samostojnih učnih vsebin. Toda pri prebiranju učnih načrtov smo v naleteli na za-
nimivost, ki sicer ne prinaša izboljšanja razmer na ravni poučevanja retorike in argumen-
tacije v okviru državljanske vzgoje, kaže pa na potencial, ki sta ga že imeli in ga lahko ima-
ta v tem kontekstu obe veščini.
Ko namreč primerjamo učna načrta iz 2000 in 2011, lahko ob precejšnjih spremem-
bah ugotovimo, da učni načrt iz leta 2000 v okviru vsebinskega sklopa Sporazumevanje in
sporočanje v skupnosti, ki je predviden za 7. razred, eksplicitno omenja retoriko in argumen-
tacijo. Še več, posamezni elementi obeh veščin so predvideni tako na ravni ciljev, učnih
vsebin, pojmov in standardov znanja. Oglejmo si nekaj ključnih ubeseditev v obliki pre-
glednice, kot jo deloma navaja učni načrt (Justin et al., 2000: 16–18), pri čemer smo pou-
darili ključne omembe retorično-argumentativnih elementov:
Tabela 2: Stari učni načrt za DVE.
Sporazumevanje in sporočanje v skupnosti
Cilji Predlagane vsebine Pojmi
– Razvijajo sposobnost za utemeljevanje Vloga razuma in čustev v sporazume- argument (razumen
(argumentiranje) in spoznavajo vlogo vanju. ra zlog), utemeljevanje (argumentira-
čustev in razuma v sporazumevanju. Bistvo razumnega sporazumevanja: nje),
opiranje na dejstva, preverjanje re- soglasje (konsenz),
sničnosti trditev, uporaba razumnih, razumskost, čustveni pogoj sporazume-
za druge sprejemljivih argumentov, vanja,
iskanje soglasja (konsenza); retorika
čustva, ki omogočajo in otežkočajo
sporazumevanje. vživljanje v sogovornika
(empatija)
pa ni vedno jasno, kaj natanko pomeni) in na ravni kompetenc ter učnih pristopov, ne pa
kot del samostojnih učnih vsebin. Toda pri prebiranju učnih načrtov smo v naleteli na za-
nimivost, ki sicer ne prinaša izboljšanja razmer na ravni poučevanja retorike in argumen-
tacije v okviru državljanske vzgoje, kaže pa na potencial, ki sta ga že imeli in ga lahko ima-
ta v tem kontekstu obe veščini.
Ko namreč primerjamo učna načrta iz 2000 in 2011, lahko ob precejšnjih spremem-
bah ugotovimo, da učni načrt iz leta 2000 v okviru vsebinskega sklopa Sporazumevanje in
sporočanje v skupnosti, ki je predviden za 7. razred, eksplicitno omenja retoriko in argumen-
tacijo. Še več, posamezni elementi obeh veščin so predvideni tako na ravni ciljev, učnih
vsebin, pojmov in standardov znanja. Oglejmo si nekaj ključnih ubeseditev v obliki pre-
glednice, kot jo deloma navaja učni načrt (Justin et al., 2000: 16–18), pri čemer smo pou-
darili ključne omembe retorično-argumentativnih elementov:
Tabela 2: Stari učni načrt za DVE.
Sporazumevanje in sporočanje v skupnosti
Cilji Predlagane vsebine Pojmi
– Razvijajo sposobnost za utemeljevanje Vloga razuma in čustev v sporazume- argument (razumen
(argumentiranje) in spoznavajo vlogo vanju. ra zlog), utemeljevanje (argumentira-
čustev in razuma v sporazumevanju. Bistvo razumnega sporazumevanja: nje),
opiranje na dejstva, preverjanje re- soglasje (konsenz),
sničnosti trditev, uporaba razumnih, razumskost, čustveni pogoj sporazume-
za druge sprejemljivih argumentov, vanja,
iskanje soglasja (konsenza); retorika
čustva, ki omogočajo in otežkočajo
sporazumevanje. vživljanje v sogovornika
(empatija)
