Page 48 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 48
Univerza v Novi Gorici
Fakulteta za humanistiko – /20
– (Novi bolonjski program Slovenistike ne predvideva več izbirnega predmeta
Retorika, ki je bil sestavni del starega univerzitetnega programa)
Kljub zgornjemu seznamu, ki odraža trenutne razmere in odpira zanimiva vprašanja
na ravni pojmovanja retorike in argumentacije na Slovenskem, je treba poudariti, da ne gre
za iznajdbo ali dosežek zadnje vsebinske in konceptualne prenove visokega šolstva. Reto-
rika in argumentacija sta bili že pred prelomnico, ki jo predstavlja bolonjska reforma, – za-
radi svoje specifične narave (tj. kot učinkoviti analitični orodji) ter neločljivih historičnih,
teoretskih in metodoloških povezav z mnogimi drugimi disciplinami, katerih predmet
preučevanja se kakorkoli navezuje na uspešno javno prepričevanje in utemeljevanje –, bolj
ali manj navzoči pri nekaterih predmetih, ki sodijo v področje študijskih programov hu-
manistike in tudi družboslovja (npr. slovenistika, književnost, filozofija, komunikologija,
klasično jezikoslovje). Obenem so zlasti zadnjih nekaj let pred uvedbo novih bolonjskih
programov obstajali celo samostojni predmeti, ki so se redno izvajali tako na dodiplomski
ravni (npr. izbirni predmet Retorika in argumentacija v okviru programa Slovenistika na
FHŠ UP; izbirni predmet Retorika v okviru programa Slovenistika na FH UNG; izbirni
predmet Medosebna komunikacija – v okviru programa Socialna pedagogika na Pef UL,
predmet Retorika v okviru programa Latinski jezik in književnost FF UL) kot tudi na po-
diplomski ravni (npr. Osnove jezikovne pragmatike v okviru programa Sociologija kultu-
re na FF UL; Stil strokovnih besedil in argumentacija – v okviru programa Novinarstvo
na FDV UL). Tudi ti naslovi (kakor tudi že zgoraj navedeni naslovi novih »bolonjskih«
predmetov) kažejo, da gre za med seboj zelo raznolike vsebine in pristope, ki kot taki od-
sevajo bogato dediščino več kot 2500 letnega razvoja veščine javnega prepričevanja in ka-
terih vpetost v različne študijske programe lahko deloma razumemo kot ponovno zaveda-
nje o pomenu obeh disciplin v sodobnem visokošolskem izobraževanju.
V kontekstu izobraževanja ne moremo mimo vsesplošnega zanimanja za »retoriko«,
ki obstaja izven formalno šolskega okolja, a ima nanj razmeroma velik vpliv zlasti v smislu
pojmovanja in uporabe retoričnih in argumentativnih principov. Zadnja leta smo namreč
lahko priča pojavu množice vsebin, ki se predstavljajo kot izrazito usmerjene v prakso in v
polje izobraževanja prihajajo kot neverificirani programi ali v oblikah različnih tržno na-
ravnanih tečajev »retorike«. Na tem mestu ne bomo analizirali tovrstnih posameznih iz-
obraževanj, a velja omeniti, da velika večina z retoriko in argumentacijo kot veščinama jav-
20 Vir: http://www.ung.si/si/
Fakulteta za humanistiko – /20
– (Novi bolonjski program Slovenistike ne predvideva več izbirnega predmeta
Retorika, ki je bil sestavni del starega univerzitetnega programa)
Kljub zgornjemu seznamu, ki odraža trenutne razmere in odpira zanimiva vprašanja
na ravni pojmovanja retorike in argumentacije na Slovenskem, je treba poudariti, da ne gre
za iznajdbo ali dosežek zadnje vsebinske in konceptualne prenove visokega šolstva. Reto-
rika in argumentacija sta bili že pred prelomnico, ki jo predstavlja bolonjska reforma, – za-
radi svoje specifične narave (tj. kot učinkoviti analitični orodji) ter neločljivih historičnih,
teoretskih in metodoloških povezav z mnogimi drugimi disciplinami, katerih predmet
preučevanja se kakorkoli navezuje na uspešno javno prepričevanje in utemeljevanje –, bolj
ali manj navzoči pri nekaterih predmetih, ki sodijo v področje študijskih programov hu-
manistike in tudi družboslovja (npr. slovenistika, književnost, filozofija, komunikologija,
klasično jezikoslovje). Obenem so zlasti zadnjih nekaj let pred uvedbo novih bolonjskih
programov obstajali celo samostojni predmeti, ki so se redno izvajali tako na dodiplomski
ravni (npr. izbirni predmet Retorika in argumentacija v okviru programa Slovenistika na
FHŠ UP; izbirni predmet Retorika v okviru programa Slovenistika na FH UNG; izbirni
predmet Medosebna komunikacija – v okviru programa Socialna pedagogika na Pef UL,
predmet Retorika v okviru programa Latinski jezik in književnost FF UL) kot tudi na po-
diplomski ravni (npr. Osnove jezikovne pragmatike v okviru programa Sociologija kultu-
re na FF UL; Stil strokovnih besedil in argumentacija – v okviru programa Novinarstvo
na FDV UL). Tudi ti naslovi (kakor tudi že zgoraj navedeni naslovi novih »bolonjskih«
predmetov) kažejo, da gre za med seboj zelo raznolike vsebine in pristope, ki kot taki od-
sevajo bogato dediščino več kot 2500 letnega razvoja veščine javnega prepričevanja in ka-
terih vpetost v različne študijske programe lahko deloma razumemo kot ponovno zaveda-
nje o pomenu obeh disciplin v sodobnem visokošolskem izobraževanju.
V kontekstu izobraževanja ne moremo mimo vsesplošnega zanimanja za »retoriko«,
ki obstaja izven formalno šolskega okolja, a ima nanj razmeroma velik vpliv zlasti v smislu
pojmovanja in uporabe retoričnih in argumentativnih principov. Zadnja leta smo namreč
lahko priča pojavu množice vsebin, ki se predstavljajo kot izrazito usmerjene v prakso in v
polje izobraževanja prihajajo kot neverificirani programi ali v oblikah različnih tržno na-
ravnanih tečajev »retorike«. Na tem mestu ne bomo analizirali tovrstnih posameznih iz-
obraževanj, a velja omeniti, da velika večina z retoriko in argumentacijo kot veščinama jav-
20 Vir: http://www.ung.si/si/
