Page 19 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 19
storu retoriki pogosto namenjata vlogo priveska v okviru »resnejših« znanosti (kot so
filozofija, literarne vede, komunikologija idr.), neartikulirana ostaja v okviru formalnega
izobraževanja. Neredko pa se zgodi, da je retorika pri nas zapostavljena tudi zato, ker je
(še vedno) neustrezno razumljena: bodisi v duhu 19. stoletja kot katalog govornega okras-
ja, ki sodi (zgolj) v literarno ustvarjanje, ali kot gola manipulativna tehnika, ki predstavlja
nasprotje argumentacije in je namenjena goljufanju. Obenem se v zadnjih letih pojavlja-
jo najrazličnejše »govorniške šole«, tečaji, delavnice »učinkovitega komuniciranja in jav-
nega nastopanja«, ki marsikaj obljubljajo (največkrat poglobljena znanja o retoriki in ar-
gumentaciji v zelo kratkem času), a v veliki večini primerov nimajo veliko skupnega z re-
toriko kot veščino (javnega) prepričevanja. Tovrstna »izobraževanja« konceptov retorične
mreže ne obravnavajo celostno in v obliki jasnih, teoretsko podprtih eksplikacij, temveč v
svoji poudarjeni »praktičnosti« retoriko (in argumentacijo) predstavljajo kot skupek re-
ceptov za različne priložnosti in/ali urjenje v posameznih prvinah pogosto izvajajo v ne-
popolni, če že ne neustrezni obliki.4 Kljub svoji usmerjenosti v prakso – da gre za orod-
ja, s pomočjo, katerih je mogoče prepričljivo govoriti o čemer koli, kjer koli, kadar koli in
pred komer koli – je namreč to v velikem delu teoretska disciplina, skozi katero je mogo-
če premisliti predvsem, kako najti argumente o temi, o kateri želimo govoriti, kako najde-
ne in izbrane argumente smiselno razporediti in ubesediti ter kako vse to pomniti in prepri-
čljivo predstaviti (prim Žagar Ž. in Domajnko, 2006: 12). Ta izhodišča je sistematično pr-
vič opredelil Aristotel, predelovali in dopolnjevali ali kako drugače obravnavali pa so jih
vsi pomembnejši govorniški teoretiki in praktiki vse od antike do danes. Čeprav ne gre za
enoten koncept, ampak za skupek različnih naukov, pojmov in jezikovnih orodij, jih reto-
rična teorija (in praksa) pozna v sintetizirani obliki kot »govornikove dolžnosti oziroma
opravila« (lat. officia oratoris):
– inventio (odkrivanje argumentov; vključuje zlasti koncepte, kot so staseis – opredeli-
tev spornih točk, topoi – principi, izhodišča za konstrukcijo argumentov, pisteis – sred-
stva prepričevanja);
– dispositio (urejanje izbranih argumentov; partes orationis – strateška razporeditev v
obliki delov govora);
4 Za boljšo predstavo navedimo tale primer: če v Googlov iskalnih vtipkamo geslo »retorika« in iskanje zamejimo le
na slovenske spletne strani, dobimo vsaj 375000 strani, med katerimi je na prvih petih straneh mogoče najti kar 20
različnih ponudnikov izobraževanja o »retoriki«. Pregled njihovih storitev pokaže, da gre večinoma za izobraževal-
ne seminarje, ki trajajo od 10 do 20 ur, njihovi izvajalci (in/ali organizatorji) pa obljubljajo, da bodo udeležence nauči-
li prepričljivo govoriti, pisati in rešiti težave z nastopanjem v vsakršni življenjski situaciji, obenem pa jih bodo seznani-
li še z logiko in argumentacijo.
filozofija, literarne vede, komunikologija idr.), neartikulirana ostaja v okviru formalnega
izobraževanja. Neredko pa se zgodi, da je retorika pri nas zapostavljena tudi zato, ker je
(še vedno) neustrezno razumljena: bodisi v duhu 19. stoletja kot katalog govornega okras-
ja, ki sodi (zgolj) v literarno ustvarjanje, ali kot gola manipulativna tehnika, ki predstavlja
nasprotje argumentacije in je namenjena goljufanju. Obenem se v zadnjih letih pojavlja-
jo najrazličnejše »govorniške šole«, tečaji, delavnice »učinkovitega komuniciranja in jav-
nega nastopanja«, ki marsikaj obljubljajo (največkrat poglobljena znanja o retoriki in ar-
gumentaciji v zelo kratkem času), a v veliki večini primerov nimajo veliko skupnega z re-
toriko kot veščino (javnega) prepričevanja. Tovrstna »izobraževanja« konceptov retorične
mreže ne obravnavajo celostno in v obliki jasnih, teoretsko podprtih eksplikacij, temveč v
svoji poudarjeni »praktičnosti« retoriko (in argumentacijo) predstavljajo kot skupek re-
ceptov za različne priložnosti in/ali urjenje v posameznih prvinah pogosto izvajajo v ne-
popolni, če že ne neustrezni obliki.4 Kljub svoji usmerjenosti v prakso – da gre za orod-
ja, s pomočjo, katerih je mogoče prepričljivo govoriti o čemer koli, kjer koli, kadar koli in
pred komer koli – je namreč to v velikem delu teoretska disciplina, skozi katero je mogo-
če premisliti predvsem, kako najti argumente o temi, o kateri želimo govoriti, kako najde-
ne in izbrane argumente smiselno razporediti in ubesediti ter kako vse to pomniti in prepri-
čljivo predstaviti (prim Žagar Ž. in Domajnko, 2006: 12). Ta izhodišča je sistematično pr-
vič opredelil Aristotel, predelovali in dopolnjevali ali kako drugače obravnavali pa so jih
vsi pomembnejši govorniški teoretiki in praktiki vse od antike do danes. Čeprav ne gre za
enoten koncept, ampak za skupek različnih naukov, pojmov in jezikovnih orodij, jih reto-
rična teorija (in praksa) pozna v sintetizirani obliki kot »govornikove dolžnosti oziroma
opravila« (lat. officia oratoris):
– inventio (odkrivanje argumentov; vključuje zlasti koncepte, kot so staseis – opredeli-
tev spornih točk, topoi – principi, izhodišča za konstrukcijo argumentov, pisteis – sred-
stva prepričevanja);
– dispositio (urejanje izbranih argumentov; partes orationis – strateška razporeditev v
obliki delov govora);
4 Za boljšo predstavo navedimo tale primer: če v Googlov iskalnih vtipkamo geslo »retorika« in iskanje zamejimo le
na slovenske spletne strani, dobimo vsaj 375000 strani, med katerimi je na prvih petih straneh mogoče najti kar 20
različnih ponudnikov izobraževanja o »retoriki«. Pregled njihovih storitev pokaže, da gre večinoma za izobraževal-
ne seminarje, ki trajajo od 10 do 20 ur, njihovi izvajalci (in/ali organizatorji) pa obljubljajo, da bodo udeležence nauči-
li prepričljivo govoriti, pisati in rešiti težave z nastopanjem v vsakršni življenjski situaciji, obenem pa jih bodo seznani-
li še z logiko in argumentacijo.
