Page 55 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 55
Naratološka izhodišča
b) v primeru pripovedi z notranjim žariščem ta pripoved, ki je v celoti
realizirana zgolj v pripovedi »notranjega monologa«71 ali celo samo v pri-
povedi o sanjah,72 poteka omejena na neko specifično zaznavno in mišljenj-
sko perspektivo – pripovedno gledišče –, nekega žariščevalca v tej pripove-
di; notranje pripovedno žarišče pa je lahko:
a. stalno (fiksno), kadar dojemanje upovedenega sveta nikoli ne zapusti
zornega kota enega samega žariščevalca;
b. spremenljivo, kadar dojemanje upovedenega sveta poteka skozi zorni
kot več žariščevalcev;
c. množično, kadar je neki dogodek ali stanje kot del upovedenega sveta
predstavljen večkrat za različnih zornih kotov različnih žariščevalcev;
a) v primeru pripovedi z zunanjim žariščem gre tako rekoč za golo pred-
stavljanje dejanj in stanj v upovedenem svetu, za pripoved, omejeno na pri-
povedovalčevo opisovanje tega sveta, pri katerem bralcu nikdar ne razkri-
je misli oseb v pripovedi
M. Bal k Genettovemu modelu predlaga nekatere pomembne korek-
cije.73 V teorijo uvaja pojem zunanjega in notranjega žariščevalca namesto
razlikovanja po pripovedni ravnini na ekstradiegetičnega oz. intradiegetič-
nega pripovedovalca. Zunanje pripovedno žarišče je panhrono in prostor-
sko neomejeno, medtem ko je notranje pripovedno žarišče nujno sinhrono
z informacijo, ki je skozi to žarišče posredovana.74 Žariščenje je, tako Bal,75
razmerje med »gledanjem«, »tistim, ki vidi« in »tistim, kar je videno«.
V Genettovo shemo tako poleg pojma pripovednega žarišča vnaša pojmov-
ni sklop žariščevalca, žariščenja in žariščenca, predvsem pa pomembno do-
polnilo Genettovega modela žariščenja predstavlja pojem žariščevalca, ža-
riščenja in žariščenca prve, druge, tretje itn. stopnje.76 Perspektiva nekega
lika namreč nikoli ni zares povsem avtonomna; zaznavanja tega lika v upo-
vedenem svetu okrog njega namreč vedno tvorijo zgolj del pripovedi in so
potemtakem predmet pripovedovalčeve selekcije in regulacije.77
Če ponazorimo s primerom iz Katilinove zarote:
5.1–5.4 L. Catilina, nobili genere natus, fuit magna vi et animi et corporis, sed
ingenio malo pravoque. /.../
71 G. Genette, Narrative Discourse, 193.
72 W. Nelles, n. d., 371.
73 M. Bal, Narratology, 142–161.
74 S. Rimmon–Kenan, n. d., 79.
75 S. Rimmon–Kenan, n. d., 146.
76 S. Rimmon–Kenan, n. d., 156–158.
77 G. Nieragden, Focalization and Narration: Theoretical and Terminological Refinements,
Poetics Today 23 (2002), št. 4, 688.
b) v primeru pripovedi z notranjim žariščem ta pripoved, ki je v celoti
realizirana zgolj v pripovedi »notranjega monologa«71 ali celo samo v pri-
povedi o sanjah,72 poteka omejena na neko specifično zaznavno in mišljenj-
sko perspektivo – pripovedno gledišče –, nekega žariščevalca v tej pripove-
di; notranje pripovedno žarišče pa je lahko:
a. stalno (fiksno), kadar dojemanje upovedenega sveta nikoli ne zapusti
zornega kota enega samega žariščevalca;
b. spremenljivo, kadar dojemanje upovedenega sveta poteka skozi zorni
kot več žariščevalcev;
c. množično, kadar je neki dogodek ali stanje kot del upovedenega sveta
predstavljen večkrat za različnih zornih kotov različnih žariščevalcev;
a) v primeru pripovedi z zunanjim žariščem gre tako rekoč za golo pred-
stavljanje dejanj in stanj v upovedenem svetu, za pripoved, omejeno na pri-
povedovalčevo opisovanje tega sveta, pri katerem bralcu nikdar ne razkri-
je misli oseb v pripovedi
M. Bal k Genettovemu modelu predlaga nekatere pomembne korek-
cije.73 V teorijo uvaja pojem zunanjega in notranjega žariščevalca namesto
razlikovanja po pripovedni ravnini na ekstradiegetičnega oz. intradiegetič-
nega pripovedovalca. Zunanje pripovedno žarišče je panhrono in prostor-
sko neomejeno, medtem ko je notranje pripovedno žarišče nujno sinhrono
z informacijo, ki je skozi to žarišče posredovana.74 Žariščenje je, tako Bal,75
razmerje med »gledanjem«, »tistim, ki vidi« in »tistim, kar je videno«.
V Genettovo shemo tako poleg pojma pripovednega žarišča vnaša pojmov-
ni sklop žariščevalca, žariščenja in žariščenca, predvsem pa pomembno do-
polnilo Genettovega modela žariščenja predstavlja pojem žariščevalca, ža-
riščenja in žariščenca prve, druge, tretje itn. stopnje.76 Perspektiva nekega
lika namreč nikoli ni zares povsem avtonomna; zaznavanja tega lika v upo-
vedenem svetu okrog njega namreč vedno tvorijo zgolj del pripovedi in so
potemtakem predmet pripovedovalčeve selekcije in regulacije.77
Če ponazorimo s primerom iz Katilinove zarote:
5.1–5.4 L. Catilina, nobili genere natus, fuit magna vi et animi et corporis, sed
ingenio malo pravoque. /.../
71 G. Genette, Narrative Discourse, 193.
72 W. Nelles, n. d., 371.
73 M. Bal, Narratology, 142–161.
74 S. Rimmon–Kenan, n. d., 79.
75 S. Rimmon–Kenan, n. d., 146.
76 S. Rimmon–Kenan, n. d., 156–158.
77 G. Nieragden, Focalization and Narration: Theoretical and Terminological Refinements,
Poetics Today 23 (2002), št. 4, 688.
