Page 95 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 95
Kvantitativno-kvalitativna analiza učbenikov
ve‘, ki se v okviru posameznih let učenja rabijo v kontekstu obravnave po-
sameznih zgodovinskih obdobij, dogodkov in procesov. Med družbenimi
akterji, povezanimi z omembami Evrope, se nekoliko pogosteje pojavljajo
‚delavci‘, ‚kmetje‘. Neevropski akterji se pojavljajo v manjšem številu, med
njimi izstopajo zlasti ‚Amerika‘, ‚ZDA‘, ‚Američani‘, ‚Japonci‘ in ‚Arabci‘
Vrednote
Identifikacija vrednot, ki se v izbranih učbenikih pojavljajo v kontekstu
omemb Evrope, je vsebovala veliko število pojmov, ki smo jih razporedili v
različne vsebinske sklope, upoštevajoč pri tem klasifikacijo iz analize me-
dijskega poročanja. Kvantifikacija v tem primeru ne bi prinesla smiselnih
rezultatov, saj so vrednote, kot jih pojmujemo v tej analizi, vezane na pred-
stavitev različnih družbenih akterjev v zelo različnih (zgodovinskih) kon-
tekstih. Vendar je na ravni vsebine mogoče oblikovati tri glavne skupine,
v okviru katerih lahko govorimo o vrednotah, ki so povezane s pojmom
Evropa v izbranih učbenikih:
Razvoj – vrednote, ki sodijo v to skupino, se v učbenikih pojavljajo naj-
pogosteje in običajno zaznamujejo družbene spremembe povezane z go-
spodarskim razvojem. V kontekstu reprezentacije Evrope so te vrednote
največkrat povezane z omembo »Zahodne Evrope« oziroma posameznih
držav ali dežel, ki so (bile) del tega prostora, kot so Anglija (Velika Britani-
ja), Francija, Nizozemska. V okviru obravnave srednjega veka v to skupino
sodita tudi Španija in Portugalska, v okviru obravnave humanizma in re-
nesanse se v tem kontekstu omenja še Italija, medtem ko se v okviru obrav-
nave novega veka in zlasti sodobnosti v tem kontekstu pojavlja tudi Ame-
rika oziroma ZDA.
Demokratičnost – vrednote, ki sodijo v to skupino, zaznamujejo družbe-
ne spremembe, povezane z družbeno političnimi dogodki iz obdobja tako
imenovanega novega veka (npr. revolucije, družbena gibanja, vojaški spo-
padi) in so v zvezi z omembami Evrope povezane z njenimi različnimi ge-
opolitičnimi razdelitvami, ki sovpadajo z določenimi časovnimi obdobji
(npr. »Zahodna Evropa«, »Vzhodna Evropa«, »Srednja Evropa«, »an-
tifašistična Evropa«, »kapitalistične države«, »socialistične države« itn.)
Svoboščine – vrednote, ki sodijo v to skupino, zaznamujejo družbe-
ne spremembe, povezane z družbeno političnimi dogodki iz obdobja sre-
dnjega veka (npr. kmečki upori, verske vojne) in novega veka (npr. revolu-
cije, družbena gibanja, delavski boj, volilna pravica, vojaški spopadi), in so
v zvezi z omembami Evrope povezane z njenimi različnimi historičnimi in
geopolitičnimi razdelitvami, ki sovpadajo z določenimi časovnimi obdobji
ve‘, ki se v okviru posameznih let učenja rabijo v kontekstu obravnave po-
sameznih zgodovinskih obdobij, dogodkov in procesov. Med družbenimi
akterji, povezanimi z omembami Evrope, se nekoliko pogosteje pojavljajo
‚delavci‘, ‚kmetje‘. Neevropski akterji se pojavljajo v manjšem številu, med
njimi izstopajo zlasti ‚Amerika‘, ‚ZDA‘, ‚Američani‘, ‚Japonci‘ in ‚Arabci‘
Vrednote
Identifikacija vrednot, ki se v izbranih učbenikih pojavljajo v kontekstu
omemb Evrope, je vsebovala veliko število pojmov, ki smo jih razporedili v
različne vsebinske sklope, upoštevajoč pri tem klasifikacijo iz analize me-
dijskega poročanja. Kvantifikacija v tem primeru ne bi prinesla smiselnih
rezultatov, saj so vrednote, kot jih pojmujemo v tej analizi, vezane na pred-
stavitev različnih družbenih akterjev v zelo različnih (zgodovinskih) kon-
tekstih. Vendar je na ravni vsebine mogoče oblikovati tri glavne skupine,
v okviru katerih lahko govorimo o vrednotah, ki so povezane s pojmom
Evropa v izbranih učbenikih:
Razvoj – vrednote, ki sodijo v to skupino, se v učbenikih pojavljajo naj-
pogosteje in običajno zaznamujejo družbene spremembe povezane z go-
spodarskim razvojem. V kontekstu reprezentacije Evrope so te vrednote
največkrat povezane z omembo »Zahodne Evrope« oziroma posameznih
držav ali dežel, ki so (bile) del tega prostora, kot so Anglija (Velika Britani-
ja), Francija, Nizozemska. V okviru obravnave srednjega veka v to skupino
sodita tudi Španija in Portugalska, v okviru obravnave humanizma in re-
nesanse se v tem kontekstu omenja še Italija, medtem ko se v okviru obrav-
nave novega veka in zlasti sodobnosti v tem kontekstu pojavlja tudi Ame-
rika oziroma ZDA.
Demokratičnost – vrednote, ki sodijo v to skupino, zaznamujejo družbe-
ne spremembe, povezane z družbeno političnimi dogodki iz obdobja tako
imenovanega novega veka (npr. revolucije, družbena gibanja, vojaški spo-
padi) in so v zvezi z omembami Evrope povezane z njenimi različnimi ge-
opolitičnimi razdelitvami, ki sovpadajo z določenimi časovnimi obdobji
(npr. »Zahodna Evropa«, »Vzhodna Evropa«, »Srednja Evropa«, »an-
tifašistična Evropa«, »kapitalistične države«, »socialistične države« itn.)
Svoboščine – vrednote, ki sodijo v to skupino, zaznamujejo družbe-
ne spremembe, povezane z družbeno političnimi dogodki iz obdobja sre-
dnjega veka (npr. kmečki upori, verske vojne) in novega veka (npr. revolu-
cije, družbena gibanja, delavski boj, volilna pravica, vojaški spopadi), in so
v zvezi z omembami Evrope povezane z njenimi različnimi historičnimi in
geopolitičnimi razdelitvami, ki sovpadajo z določenimi časovnimi obdobji
