Page 68 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 68
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
dogodke, poročali so o nesrečah in nenavadnih pojavih, slavili ali smešili so zna-
ne osebnosti, reklamirali novo modo in nove ideje …
Tale letak je Evropejcem že zelo kmalu po dogodku sporočil, da je bila odkrita
nova dežela – Brazilija.
Slika z navedenim komentarjem se v učbeniku pojavlja v kontekstu kul-
turnih oziroma civilizacijskih vrednot (kamor lahko postavimo iznajdbo
tiska), medtem ko je vprašanje »odkritij«/»osvajanj« na tem mestu dru-
gotnega pomena, lahko bi celo rekli, da je iz tovrstnega konteksta izvzeto.
Toda narave izbranega materiala (tj. letaka, katerega funkcija je vedno te-
sno vpeta v sočasno družbeno dogajanje) in njegove vsebine (tj. kolonizaci-
je izvenevropskega prostora) pravzaprav ni mogoče prezreti, zato je komen-
tar k sliki le deloma umesten. Kajti v nazorni, a zelo poenostavljeni uvo-
dni opredelitvi funkcije letakov, ki jo najdemo v prvem odstavku, manj-
ka ključno – prvič, da so tovrstni letaki tudi konstruirali podobe in pogle-
de v družbi ter so kot taki predstavljali pomembno orodje moči vladajočih
struktur. Drugič, odsotna je kritična opredelitev konkretnega dogodka:
kaj je za »Evropejce« lahko pomenilo takšno sporočilo, kaj »odkritje«
nove dežele iz »evropske perspektive« pomeni in koga pojem Evropejci v
tem kontekstu sploh označuje. Sklepna trditev komentarja, ki se torej ne-
posredno navezuje na prikazano upodobitev in kjer beremo, da je letak (si-
cer v doglednem času) zgolj sporočil, da je bila odkrita nova dežela, je tako
precej poenostavljena in vsaj nepopolna, če ne zavajajoča. Pozornost branja
usmerja namreč le k specifični okoliščini dejanja (tj. hitrosti sporočanja), ne
pa tudi k dejanju samemu in njegovim akterjem, ki so neposredno poveza-
ni z nekimi drugimi družbenimi dogodki (tj. s kolonizacijo) in k dinamiki
katerih so tovrstni letaki najverjetneje celo prispevali.
Na tem mestu povejmo na kratko še o rabi pojma Evropa kontekstu ze-
mljevidov (in grafov). Pri tem se bomo omejili na učbenike zgodovine, ker
se v učbenikih za DVE pojem v takšni obliki ne pojavlja, medtem ko je v
učbenikih za geografijo Evropa vedno predstavljena s sodobne perspektive
– kot geografska in/ali geopolitična entiteta, ki ima glede na stroko ali ak-
tualne politične spremembe »dogovorjeno« podobo. Nekoliko drugačne
(in zato z vidika analize zanimive) so razmere v učbenikih za pouk zgodo-
vine, ki tudi na ravni tovrstnih elementov kažejo evrocentričnost, saj ze-
mljevidi običajno neposredno dopolnjujejo besedilo, ki omenja Evropo. To
pomeni, da v učbenikih za zgodovino najdemo zemljevide, ki prikazuje-
jo Evropo bodisi v samostojni obliki (npr. »Evropa v 16. stoletju«) ali kot
del širšega (svetovnega) prikaza (npr. »Evropske kolonije v 17. stoletju«).
Tovrstni slikovni material (skupaj z diagrami) najdemo v okviru obravna-
dogodke, poročali so o nesrečah in nenavadnih pojavih, slavili ali smešili so zna-
ne osebnosti, reklamirali novo modo in nove ideje …
Tale letak je Evropejcem že zelo kmalu po dogodku sporočil, da je bila odkrita
nova dežela – Brazilija.
Slika z navedenim komentarjem se v učbeniku pojavlja v kontekstu kul-
turnih oziroma civilizacijskih vrednot (kamor lahko postavimo iznajdbo
tiska), medtem ko je vprašanje »odkritij«/»osvajanj« na tem mestu dru-
gotnega pomena, lahko bi celo rekli, da je iz tovrstnega konteksta izvzeto.
Toda narave izbranega materiala (tj. letaka, katerega funkcija je vedno te-
sno vpeta v sočasno družbeno dogajanje) in njegove vsebine (tj. kolonizaci-
je izvenevropskega prostora) pravzaprav ni mogoče prezreti, zato je komen-
tar k sliki le deloma umesten. Kajti v nazorni, a zelo poenostavljeni uvo-
dni opredelitvi funkcije letakov, ki jo najdemo v prvem odstavku, manj-
ka ključno – prvič, da so tovrstni letaki tudi konstruirali podobe in pogle-
de v družbi ter so kot taki predstavljali pomembno orodje moči vladajočih
struktur. Drugič, odsotna je kritična opredelitev konkretnega dogodka:
kaj je za »Evropejce« lahko pomenilo takšno sporočilo, kaj »odkritje«
nove dežele iz »evropske perspektive« pomeni in koga pojem Evropejci v
tem kontekstu sploh označuje. Sklepna trditev komentarja, ki se torej ne-
posredno navezuje na prikazano upodobitev in kjer beremo, da je letak (si-
cer v doglednem času) zgolj sporočil, da je bila odkrita nova dežela, je tako
precej poenostavljena in vsaj nepopolna, če ne zavajajoča. Pozornost branja
usmerja namreč le k specifični okoliščini dejanja (tj. hitrosti sporočanja), ne
pa tudi k dejanju samemu in njegovim akterjem, ki so neposredno poveza-
ni z nekimi drugimi družbenimi dogodki (tj. s kolonizacijo) in k dinamiki
katerih so tovrstni letaki najverjetneje celo prispevali.
Na tem mestu povejmo na kratko še o rabi pojma Evropa kontekstu ze-
mljevidov (in grafov). Pri tem se bomo omejili na učbenike zgodovine, ker
se v učbenikih za DVE pojem v takšni obliki ne pojavlja, medtem ko je v
učbenikih za geografijo Evropa vedno predstavljena s sodobne perspektive
– kot geografska in/ali geopolitična entiteta, ki ima glede na stroko ali ak-
tualne politične spremembe »dogovorjeno« podobo. Nekoliko drugačne
(in zato z vidika analize zanimive) so razmere v učbenikih za pouk zgodo-
vine, ki tudi na ravni tovrstnih elementov kažejo evrocentričnost, saj ze-
mljevidi običajno neposredno dopolnjujejo besedilo, ki omenja Evropo. To
pomeni, da v učbenikih za zgodovino najdemo zemljevide, ki prikazuje-
jo Evropo bodisi v samostojni obliki (npr. »Evropa v 16. stoletju«) ali kot
del širšega (svetovnega) prikaza (npr. »Evropske kolonije v 17. stoletju«).
Tovrstni slikovni material (skupaj z diagrami) najdemo v okviru obravna-
