Page 383 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 383
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
mokratizaciji življenja. Komunizem se še ohranja v Severni Koreji, v Vie-
tnamu in na Kubi.
č) str. 132 (osrednje besedilo): Ali je mogoče »kratko stoletje socializ-
ma« pozabiti?: Obstoj socialističnega bloka je imel tudi pozitivne strani.
Kljub mnogim političnim stranpotem in nizki življenjski ravni vzhodnoe-
vropskega proletariata so zahodnoevropski delavci menili, da se je na Vzho-
du uresničila zamisel o večjem upoštevanju delavstva in njihovega dela.
Zato so se v svojih zahtevah večkrat sklicevali na vzhodnoevropski soci-
alizem. Njegov vpliv je tako viden pri nastanku delavskega soupravljanja
podjetij (t. i. industrijska revolucija). Mnogi pa so v socialističnih državah
nekritično videli kar obljubljeno dežela delavstva. Konec socializma je pred
delavstvo postavil vprašanje, kam sedaj?
Po padcu socializma so z uvajanjem oblik kapitalističnega gospodarstva
tamkajšnji delavci doživeli razmere, ki jih v socializmu niso poznali: iz-
redno velike razlike v plačah, veliko stopnjo brezposelnosti, boj za delov-
na mesta, manjše možnosti zaposlovanja starejših oseb, vedno dražje šola-
nje otrok.
XXVI. vsebinski sklop/tema: SVET V DRUGI POLOVICI 20. STO-
LETJA
– naslov: Evropa in svet na pragu enaindvajsetega stoletja
– akterji: nove države, zahodnoevropske države, Evropska unija, evrop-
ske države, evroskeptiki, kandidatke za članstvo v EU, ilegalni priseljenci,
evropsko prebivalstvo
– vrednote: vrste družbenih sprememb (nastanek novih držav, zamenja-
va totalitarizmov z demokracijo, tranzicija, nasprotja med svetovnim seve-
rom in jugom, globalizacija), vrste stanja (razmere ob tranziciji, pritisk ile-
galnih priseljencev), vrste dogodkov (uvedba evra), liberalne, evro-atlant-
ske (širitev EU, združevanje, svoboden pretok delovne sile, reševanje vpra-
šanj; kritika: evroskepticizem)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Tranzicija«, »Zastava Evropske uni-
je«), zemljevid (»Zemljevid Evropske unije in kandidatk za članstvo«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a ) str. 134 (komentar k sliki »Zastava Evropske unije«): Zastava Evrop-
ske unije, uradno ustanovljene 1. novembra 1993, in evro, plačilno sred-
stvo EU.
mokratizaciji življenja. Komunizem se še ohranja v Severni Koreji, v Vie-
tnamu in na Kubi.
č) str. 132 (osrednje besedilo): Ali je mogoče »kratko stoletje socializ-
ma« pozabiti?: Obstoj socialističnega bloka je imel tudi pozitivne strani.
Kljub mnogim političnim stranpotem in nizki življenjski ravni vzhodnoe-
vropskega proletariata so zahodnoevropski delavci menili, da se je na Vzho-
du uresničila zamisel o večjem upoštevanju delavstva in njihovega dela.
Zato so se v svojih zahtevah večkrat sklicevali na vzhodnoevropski soci-
alizem. Njegov vpliv je tako viden pri nastanku delavskega soupravljanja
podjetij (t. i. industrijska revolucija). Mnogi pa so v socialističnih državah
nekritično videli kar obljubljeno dežela delavstva. Konec socializma je pred
delavstvo postavil vprašanje, kam sedaj?
Po padcu socializma so z uvajanjem oblik kapitalističnega gospodarstva
tamkajšnji delavci doživeli razmere, ki jih v socializmu niso poznali: iz-
redno velike razlike v plačah, veliko stopnjo brezposelnosti, boj za delov-
na mesta, manjše možnosti zaposlovanja starejših oseb, vedno dražje šola-
nje otrok.
XXVI. vsebinski sklop/tema: SVET V DRUGI POLOVICI 20. STO-
LETJA
– naslov: Evropa in svet na pragu enaindvajsetega stoletja
– akterji: nove države, zahodnoevropske države, Evropska unija, evrop-
ske države, evroskeptiki, kandidatke za članstvo v EU, ilegalni priseljenci,
evropsko prebivalstvo
– vrednote: vrste družbenih sprememb (nastanek novih držav, zamenja-
va totalitarizmov z demokracijo, tranzicija, nasprotja med svetovnim seve-
rom in jugom, globalizacija), vrste stanja (razmere ob tranziciji, pritisk ile-
galnih priseljencev), vrste dogodkov (uvedba evra), liberalne, evro-atlant-
ske (širitev EU, združevanje, svoboden pretok delovne sile, reševanje vpra-
šanj; kritika: evroskepticizem)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Tranzicija«, »Zastava Evropske uni-
je«), zemljevid (»Zemljevid Evropske unije in kandidatk za članstvo«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a ) str. 134 (komentar k sliki »Zastava Evropske unije«): Zastava Evrop-
ske unije, uradno ustanovljene 1. novembra 1993, in evro, plačilno sred-
stvo EU.
