Page 386 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 386
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
kratične države gledali z vse večjimi simpatijami. Na začetku julija 1991 je
po posredovanju Evropske skupnosti prišlo na Brionih do pogajanj med Ju-
goslavijo in Slovenijo. Podpisali so t. i. brionsko deklaracijo, ki jo je slo-
venska skupščina potrdila 10. julija. Z njo je Slovenija sicer uradno za tri
mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njeno izva-
janje.
b) str. 165–166 (osrednje besedilo): Mednarodno priznanje Slovenije:
Slovenija je bila jeseni 1991 že samostojna država, a je morala še čakati na
to, da jo priznajo najpomembnejše države sveta. Prelomen je bil 15. janu-
ar 1992, ko jo je priznala večina članic Evropske skupnosti. V naslednjih
dneh in mesecih so se priznanja množila. Samostojno Slovenijo so prizna-
le tudi vse najpomembnejše države (npr. stalne članice Varnostnega sveta
OZN), kar je omogočilo, da je Slovenija 22. maja 1992 postala 176. člani-
ca Organizacije združenih narodov.
c) str. 165 (osrednje besedilo): Notranja ureditev Slovenije: /…/ Prva leta
samostojne države so bila zaradi prekinitve utečenih gospodarskih tokov v
nekdanji Jugoslaviji in vojne ob razpadanju tudi za Slovenijo precej napor-
na. Gospodarska proizvodnja se je zmanjševala, povečevala se je brezposel-
nost. Kriza je dno dosegla leta 1993. Najpomembnejši potezi nove gospo-
darske politike sta bili denacionalizacija (vračanje po drugi svetovni voj-
ni odvzetega premoženja prejšnjim lastnikom oziroma njihovim nasledni-
kom) in privatizacija (razdelitev v socialističnih časih skupnega družbene-
ga premoženja). Učinki nove politike in navezovanje gospodarskega sode-
lovanja s številnimi državami, po večini evropskimi, je vplivalo na izbolj-
šanje gospodarskih kazalcev. Ob koncu tisočletja je bila vidna hitra gospo-
darska rast in manjšanje brezposelnosti.
Na socialno podobo vplivajo značilne poteze kapitalističnega gospodar-
stva. V desetletju se je družba močno razslojila. Manjši del prebivalstva je
bogat, mnogo družin pa komaj zasluži za preživetje. Toda med nekdanjimi
komunističnimi državami velja Slovenija za tisto, ki je uspešno prehodila
pot v novi politični in gospodarski sistem ter se po razvitosti lahko primer-
ja s slabše razvitimi državami Evropske unije. Prav hitra včlanitev v druži-
no evropskih držav je poglavitna slovenska zunanjepolitična opredelitev.
kratične države gledali z vse večjimi simpatijami. Na začetku julija 1991 je
po posredovanju Evropske skupnosti prišlo na Brionih do pogajanj med Ju-
goslavijo in Slovenijo. Podpisali so t. i. brionsko deklaracijo, ki jo je slo-
venska skupščina potrdila 10. julija. Z njo je Slovenija sicer uradno za tri
mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njeno izva-
janje.
b) str. 165–166 (osrednje besedilo): Mednarodno priznanje Slovenije:
Slovenija je bila jeseni 1991 že samostojna država, a je morala še čakati na
to, da jo priznajo najpomembnejše države sveta. Prelomen je bil 15. janu-
ar 1992, ko jo je priznala večina članic Evropske skupnosti. V naslednjih
dneh in mesecih so se priznanja množila. Samostojno Slovenijo so prizna-
le tudi vse najpomembnejše države (npr. stalne članice Varnostnega sveta
OZN), kar je omogočilo, da je Slovenija 22. maja 1992 postala 176. člani-
ca Organizacije združenih narodov.
c) str. 165 (osrednje besedilo): Notranja ureditev Slovenije: /…/ Prva leta
samostojne države so bila zaradi prekinitve utečenih gospodarskih tokov v
nekdanji Jugoslaviji in vojne ob razpadanju tudi za Slovenijo precej napor-
na. Gospodarska proizvodnja se je zmanjševala, povečevala se je brezposel-
nost. Kriza je dno dosegla leta 1993. Najpomembnejši potezi nove gospo-
darske politike sta bili denacionalizacija (vračanje po drugi svetovni voj-
ni odvzetega premoženja prejšnjim lastnikom oziroma njihovim nasledni-
kom) in privatizacija (razdelitev v socialističnih časih skupnega družbene-
ga premoženja). Učinki nove politike in navezovanje gospodarskega sode-
lovanja s številnimi državami, po večini evropskimi, je vplivalo na izbolj-
šanje gospodarskih kazalcev. Ob koncu tisočletja je bila vidna hitra gospo-
darska rast in manjšanje brezposelnosti.
Na socialno podobo vplivajo značilne poteze kapitalističnega gospodar-
stva. V desetletju se je družba močno razslojila. Manjši del prebivalstva je
bogat, mnogo družin pa komaj zasluži za preživetje. Toda med nekdanjimi
komunističnimi državami velja Slovenija za tisto, ki je uspešno prehodila
pot v novi politični in gospodarski sistem ter se po razvitosti lahko primer-
ja s slabše razvitimi državami Evropske unije. Prav hitra včlanitev v druži-
no evropskih držav je poglavitna slovenska zunanjepolitična opredelitev.
